Nobelova nagrada za medicino letos za odkritja v zvezi s periferno imunsko toleranco

"Nagrajenci so identificirali varnostnike imunskega sistema, regulatorne T-celice, ki preprečujejo imunskim celicam, da napadajo naše lastno telo," je pojasnila profesorica na inštitutu Karolinska Marie Wahren-Herlenius.

Predsednik Nobelovega odbora Olle Kämpe je dodal, da so bila njihova odkritja odločilna za razumevanje delovanja imunskega sistema in razlogov, zakaj se pri vseh ljudeh ne razvijejo resne avtoimunske bolezni.

Odkritja letošnjih nagrajencev so po navedbah inštituta položila temelje za novo področje raziskav in spodbudila razvoj novih načinov zdravljenja, na primer raka in avtoimunskih bolezni. Njihove ugotovitve lahko pripeljejo tudi do uspešnejših presaditev.

Prvo ključno odkritje že 1995

Prvo ključno odkritje danes 74-letnega Sakaguchija sega v leto 1995. Takrat je bilo veliko raziskovalcev prepričanih, da se imunska toleranca razvije le zaradi izločanja potencialno škodljivih imunskih celic v timusu, in sicer prek procesa centralne tolerance. Sakaguchi je pokazal, da je imunski sistem bolj zapleten, in odkril doslej neznano vrsto imunskih celic, ki ščitijo telo pred avtoimunskimi boleznimi, je utemeljila žirija za podelitev Nobelove nagrade.

Leta 1961 rojena Mary Brunkow in 64-letni Ramsdell pa sta leta 2001 uspela pojasniti, zakaj so nekatere miši posebej dovzetne za avtoimunske bolezni. "Odkrila sta, da imajo miši mutacijo v genu, ki sta ga poimenovala Foxp3," je pojasnila žirija. Pokazala sta tudi, da mutacije v človeškem ekvivalentu tega gena povzročajo resno avtoimunsko bolezen.

Dve leti kasneje je Sakaguchi povezal svoja odkritja z ugotovitvami ameriških znanstvenikov. Dokazal je, da gen Foxp3 uravnava razvoj celic, ki jih je identificiral leta 1995. Te celice, zdaj znane kot regulatorne T-celice, nadzorujejo druge imunske celice in zagotavljajo, da naš imunski sistem tolerira lastna tkiva.

Generalni sekretar Nobelovega odbora Thomas Perlmann je na novinarski konferenci povedal, da je o nagradi danes uspel obvestiti le Sakaguchija, ki je dejal, da je izjemno hvaležen. Američana pa se na njegove telefonske klice nista odzvala, po njegovih besedah morda zato, ker še spita.

Profesor z Univerze v Osaki Sakaguchi je kasneje na novinarski konferenci izrazil upanje, da bo nagrada pripomogla k nadaljnjemu napredku raziskav in oskrbe bolnikov. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je pojasnil, da bi nadaljnje študije človeškega imunskega sistema lahko pripeljale do metod preprečevanja in zdravljenja bolezni, kot so rak in zavrnitev presajenih organov.

"Verjamem, da obstajajo rešitve tudi za bolezni, ki jih je trenutno težko zdraviti, da bomo našli učinkovite metode zdravljenja in tudi preventivne ukrepe," je dejal. Nagrado pa je označil za prijetno presenečenje.

Nagrajenci si bodo med seboj enakomerno razdelili nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron (milijon evrov).

Lani sta Nobelovo nagrado za medicino prejela ameriška znanstvenika Victor Ambros in Gary Ruvkun za odkritje nove vrste kratkih molekul - mikro RNK - in njihove vloge pri uravnavanja izražanja genov. Odkritje bi lahko bilo pomembno za razvoj varnega in učinkovitega genskega zdravljenja.