Dobitnik letošnje Nobelove nagrade za medicino je švedski genetik Svante Pääbo. Nagrado bo prejel za uspešno sekvenciranje genoma neandertalca, izumrle vrste pračloveka, odkril pa je tudi dotlej neznano vrsto človečnjaka, denisovance.
Nobelovo nagrado za medicino letos prejme švedski genetik Svante Pääbo. Nagrado bo prejel za svoja odkritja v povezavi z genomi izumrlih človečnjakov in evolucije človeka, je sporočil švedski inštitut Karolinska.
“S svojimi pionirskimi raziskavami je Pääbo dosegel nekaj, kar se je zdelo nemogoče: določiti zaporedje genoma neandertalca, izumrlega sorodnika današnjega človeka,” je v obrazložitvi zapisal odbor za podelitev Nobelove nagrade.
Say good morning to our new medicine laureate Svante Pääbo!
— The Nobel Prize (@NobelPrize) October 3, 2022
Pääbo received the news while enjoying a cup of coffee. After the shock wore off, one of the first things he wondered was if he could share the news with his wife, Linda.
Photo: Linda Vigilant pic.twitter.com/l27hnzojaL
Kot so dodali, je švedski genetik prišel tudi do odkritja prej neznane človeške vrste denisovancev. Pääbo je s sodelavci odkril, da je prišlo do prenosa genov s teh zdaj izumrlih človečnjakov na vrsto homo sapiens po selitvi iz Afrike pred približno 70.000 leti. “Ta prenos genov ima za današnje ljudi tudi fiziološki pomen, saj vpliva na to, kako se naš imunski sistem odziva na okužbe,” so zapisali v obrazložitvi.
Tako na primer verzija gena EPAS1, ki izvira od denisovancev, pomaga pri življenju na visokih nadmorskih višinah in je prisotna pri današnjih Tibetancih. Neandertalski geni pa krepijo imunski sistem pri različnih tipih infekcij.
Kot so še dodali, so njegove temeljne raziskave privedle do nastanka povsem nove znanstvene discipline paleogenetiko. “Z odkritjem genetskih razlik, ki od izumrlih praljudi ločijo današnje ljudi, so njegova odkritja podlaga za raziskovanje vprašanja, kaj nas dela edinstvene,” so še zapisali.
67-letni Päabo je od leta 1997 direktor oddelka za genetiko na nemškem Inštitutu Maxa Plancka v Leipzigu, med drugim je profesor na japonskem Inštitutu znanosti in tehnologije na Okinavi. Nobelov nagrajenec pa je bil tudi njegov oče, sicer biokemik, Sune Bergström, ki je leta 1982 nagrado za medicino prejel skupaj z Bengtom Samuelssonom in Johnom Vanom.
Z razkritjem dobitnika nagrade za medicino se začenjajo razglasitve prejemnikov Nobelovih nagrad. V torek bo potekala razglasitev dobitnikov nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, za literaturo v četrtek in v petek še za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo, ki je edina, ki je v svoji oporoki ni zapisal Alfred Nobel osebno, bodo razglašeni v ponedeljek, 10. oktobra. Seznam kandidatov za vse nagrade je skrivnost, znano pa je, da je za nagrado za mir prispelo 343 nominacij.
Vsaka nagrada prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov). Če je dobitnikov več, pa se ta znesek med njimi razdeli.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.