Evropska protiofenziva Trumpovim apetitom po Grenladiji: diplomati so mu sesuli argument, voditelji pa o napotitvi sil na otok?

Kako lahko Evropa ameriškega predsednika Donalda Trumpa odvrne od tega, da se "zlepa ali zgrda", kot je dejal, polasti Grenladije, se evropski voditelji v zadnjih dneh intenzivno pogovarjajo.

Tudi v torek v Parizu, kjer so se srečali v okviru koalicije voljnih, so se. Čeprav je bila tema pariških pogovorov Ukrajina, se tudi ameriškim grožnjam Grenladiji ob robu srečanja niso izognili.

Še preden so prispeli v Pariz, kjer so bili tudi njihovi ameriški kolegi, so evropski voditelji sprejeli izjavo v podporo Grenladiji. Njeno ključno sporočilo pa je bilo, da Grenladija pripada Grenlandcem, in da lahko o prihodnosti tega otoka odločata samo Grenlandija in Danska.

Z druge strani Atlantika medtem prihajajo precej mešani signali, kako si Trump prisvojitev ali pripojitev Grenlandije sploh zamišlja. In kaj vse v resnici preigrava. Nakup, če bi mu uspel? Ali celo najhujše – zavzetje Grenlandije z vojaško silo?

Britanski Daily Mail je danes poročal, da je Trump ukazal pripraviti načrt za ameriško invazijo na Grenlandijo – potem ko ga je opogumila ameriška akcija v Venezueli – in da se nekateri visoki vojaški predstavniki temu upirajo z argumentom, da bi bilo to "noro in nezakonito".

Toda poročanja Daily Maila za zdaj ni potrdil niti en verodostojen vir in niti en kredibilen svetovni medij, zato je mogoče ugibati tudi o tem, zakaj to "ušlo" v javnost.

Obenem pa naj bi se voditelji večjih evropskih držav (Nemčije, Velike Britanije, Francije, Finske, Poljske ...) pogovarjali o napotitvi svojih sil na ta otok, da bi skušali tudi z vojaško prisotnostjo tam Trumpa odvrniti od morebitne invazije. A tudi to je za zdaj brez kakršnekoli uradne potrditve, verjetno pa ni treba posebej poudarjati, kaj bi pomenilo, če bi prišlo do medsebojnega spopada med članicami Nata.

"Kar pravi Trump, preprosto ne drži"

Takoj po ameriški akciji v Venezueli je Trump dejal, da je Grenlandija za ZDA pomembna iz razlogov nacionalne varnosti. "Trenutno je Grenlandija preplavljena z ruskimi in kitajskimi ladjami. Grenlandijo potrebujemo z vidika nacionalne varnosti," je povedal pred tednom dni. Nekaj dni pozneje pa dodal: "Če tega ne bomo storili, bosta Grenlandijo prevzeli Rusija ali Kitajska."

Toda dva visoka nordijska diplomata, ki imata dostop do Natovih obveščevalnih podatkov, sta zdaj za Financial Times dejala, da v zadnjih letih v okolici Grenlandije ni bilo nobenih znakov ruskih in kitajskih ladij ali podmornic. "Preprosto ne drži, da sta Kitajska in Rusija tam. Videl sem obveščevalne podatke. Nobenih ladij ali podmornic," je dejal izkušeni diplomat.

Še en diplomat iz druge nordijske države je za Financial Times zatrdil enako. "Navedba, da v vodah okoli Grenlandije mrgoli ruskih in kitajskih ladij ali podmornic, ne drži. So na Arktiki, da, vendar na ruski strani," je poudaril.

Trditve je zavrnil tudi norveški zunanji minister Espen Barth Eide. "Ne drži, da je okoli Grenlandije veliko aktivnosti Rusije ali Kitajske. Aktivnosti so v naši soseščini. A okoli Grenlandije jih je zelo malo," je dejal.

Trump je sicer navajal različne utemeljitve – od rudarskih interesov od nacionalne varnosti.

Eide in eden od visokih nordijskih diplomatov pa sta za Financial Times povedala, da ruske podmornice izpljujejo iz svoje baze na Kolskem polotoku na severozahodu Rusije in plujejo skozi Barentsovo morje in ne okrog oziroma blizu Grenladije.