Fajon in Pahor v Grčiji poudarila neomajno podporo Ukrajini

Svet 10. Jun 202207:16 > 19:19 2 komentarja
Tanja Fajon
TWITTER (Bujar Osmani)

Nova vlada prvi teden zaključuje več dogodkov na tujem. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem bila v Solunu na srečanje Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP).

Predsednik republike Borut Pahor in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon sta se v Solunu udeležila srečanja Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP). Pahor se je srečanja udeležil na povabilo predsednika grške vlade Kiriakosa Micotakisa in se namerava ob robu vrha udeležiti tudi več bilateralnih srečanj, so sporočili iz urada predsednika republike.

Tanja Fajon je v Solunu opravila številna dvostranska srečanja. V razpravi je poudarila pomen verodostojne širitvene politike za reformna prizadevanja Zahodnega Balkana, so sporočili iz ministrstva za zunanje zadeve. Na srečanju so si zunanji ministri izmenjali stališča glede ustreznega odziva na regionalne in globalne izzive, s ciljem razvoja na vseh področjih družbenega življenja v korist regije in državljanov.

Ključne teme razprave so bile proces evropskega povezovanja, nadaljnje delo na področju povezljivosti znotraj SEECP in drugod po svetu, energetika, migracije ter varnost po agresiji Ruske federacije na Ukrajino. Fajonova je poudarila, da je širitvena politika najučinkovitejša geostrateška politika EU, pomembna tudi v kontekstu ruske agresije na Ukrajino in prihodnjih odnosov EU z Gruzijo in Moldavijo.

“Za Slovenijo ni alternative za učinkovito širitveno politiko, ki je edina politika s transformativno močjo in predpogoj za stabilno, varno in demokratično Evropo. Nadaljnji proces širitve EU je pomembna prednostna naloga,” je še dejala. Poudarila je, da vojna v Ukrajini od EU terja odgovornost, da se proces širitve nadaljuje z začetkom pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Strateško povezovanje vseh evropskih držav mora zajemati dopolnjevanje in ne nadomeščanje procesov, kot je širitev na Zahodni Balkan, je še izpostavila.

Ministrica je v nagovoru izpostavila tudi neomajno podporo Slovenije Ukrajini in evropski perspektivi Ukrajine, Moldavije in Gruzije, vendar ne na račun držav Zahodnega Balkana, pa tudi pomen izboljšanja ter zagotavljanja energetske varnosti. Udeleženci srečanja so soglašali, da je treba na področju energetike povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih in čistih virov ter zmanjšati porabo energije s povečanjem energetske učinkovitosti.

Ob robu ministrskega zasedanja se je ministrica Fajon sestala z gostiteljem, grškim ministrom za zunanje zadeve Nikosom Dendiasom, ter opravila pogovore z ministri za zunanje zadeve Albanije Olto Xhacka, Črne gore Rankom Krivokapićem, Severne Makedonije Bujarjem Osmanijem in Srbije Nikolo Selakovićem.

Pahor: Ukrajine ne bomo pustili na cedilu

Slovenski predsednik Borut Pahor se je na povabilo predsednika grške vlade Kyriakosa Micotakisa udeležil današnjega srečanja Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) v Solunu in izpostavil, da Ukrajine ne smemo pustiti na cedilu, kot tudi to, da je edina pot za mir, varnost in blaginjo na Zahodnem Balkanu evropska.

Pahor je v svojem govoru najprej izpostavil dva razloga, zaradi katerih se mu letošnje srečanje SEECP zdi pomembnejše od lanskega, in sicer sta to vojna v Ukrajini in razmere na Zahodnem Balkanu. “Mislim, da si vsi želimo, da bi se vojna čim prej končala in da bi se spori rešili po mirni poti. Vendar se mi zdi pomembno opozorilo, da je to potrebno storiti na tak način, da Ukrajine ne bomo pustili na cedilu.” je dejal slovenski predsednik in poudaril, da zaradi invazije nad Rusijo visi “veliko moralno breme”.

Pahor bi Bosni in Hercegovini status kandidatke za članstvo EU podelil čim prej

Glede razmer na Zahodnem Balkanu je Pahor ponovno izpostavil svojo zamisel, da bi Bosni in Hercegovini čim prej podelili status kandidatke za članstvo v EU in nato kasneje od nje pričakovali, da izvede določne reforme, ki bi to državo izvlekle iz “začaranega kroga”, v katerem se je znašla, saj kot edina država na Zahodnem Balkanu ostaja brez tega statusa. O tej ideji, ki jo je Pahor sicer predstavil že pred nekaj tedni na Poslovnem forumu v Sarajevu, se je danes pogovarjal tudi s Šefikom Džaferovićem, predsedujočim v Predsedstvu BiH, to pa naj bi bila tudi tema njegovih pogovorov s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom prihodnji teden na Ohridu, kjer bo potekal Prespanski forum.

Po Pahorjevi oceni bi takšno dejanje spremenilo dinamiko dogajanja v BiH, ljudem pa bi vlilo novo upanje v evropsko prihodnost. “Gre za to, da izkoristimo predvideno diskusijo Evropskega sveta konec tega meseca o pospešenem procesu pridobitve statusa za Ukrajino, in da v ta kontekst pripeljemo tudi Zahodni Balkan,” je dejal Pahor.

Po Pahorjevem mnenju je evropska perspektiva tega dela jugovzhodne Evrope edina pot za mir, varnost in blaginjo ljudi, pri čemer je posebej izpostavil prav BiH. “Vsaj začetek pogajanj bi bistveno pripomogel k celotnemu razmišljanju o pomenu širitve EU na Zahodni Balkan.” Slovenski predsednik je s sogovorniki razpravljal tudi o pomenu morebitne nadaljnje širitve zveze Nato na Zahodni Balkan, pri čemer je poudaril, da to velja le za države, ki se tako odločijo in si vstop v zavezništvo želijo.

Ob robu zasedanja se je predsednik Pahor sestal z gostiteljem, grškim premierjem Micotakisom, s katerim sta potrdila prijateljske in partnerske odnose. Govorila sta o vojni v Ukrajini, mednarodni varnostni situaciji, enotnem odzivu EU na rusko agresijo ter posledicah sankcij za evro-atlantski prostor. Soglasno sta obsodila ruski napad na Ukrajino, strinjala pa sta se tudi glede Zahodnega Balkana, pri čemer po njuni oceni ne gre pozabiti, da se varnostne razmere v tem delu Evrope lahko hitro poslabšajo.

V tej luči sta slovenski predsednik in grški premier spregovorila tudi o kredibilnosti širitvenega procesa EU, izmenjala poglede na aktualna dogajanja na Zahodnem Balkanu in se zavzela za močnejši angažma s strani EU. Pahor se je sestal tudi s predsednico Republike Kosovo Vjoso Osmani, ki bo v začetku prihodnjega meseca obiskala Ljubljano. Največ pozornosti sta namenila aktualnim razmeram na Zahodnem Balkanu.

Predsednica Osmani je Pahorja seznanila z nekaterimi reformami, ki so jih implementirali na Kosovu, predstavila pa mu je tudi kandidaturo Kosova za članico Sveta Evrope ter prosila za podporo pri vložitvi kandidature za članstvo v Partnerstvu za mir pri zvezi Nato. Predsednik Pahor se je ob robu SEECP sestal še s predsednico Moldavije Maio Sandu in s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem.

Scholzova turneja po Zahodnem Balkanu

Nemški kancler Olaf Scholz je z v Beogradu in Prištini začel svojo turnejo po Zahodnem Balkanu. Kosovo bo za članstvo v Evropski uniji zaprosilo do konca tega leta, je po srečanju z nemškim kanclerjem dejal kosovski premier Albin Kurti in zaprosil za pomoč Nemčije pri evropskih integracijah. Scholz je poudaril, da se kosovsko-srbski dialog pred tem mora končati z medsebojnim priznanjem. Po Prištini se je nemški kancler ustavil še v Beogradu, ker se je srečal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Scholz je izrazil pričakovanje, da se bodo sankcijam Zahoda pridružile vse države, ki so kandidatke za članstvo v EU, tudi Srbija. Vučić pa je mu predstavil “vse neizpolnjene zaveze Prištine iz bruseljskega sporazuma,” poročajo srbski mediji. V soboto bo obiskal še Bolgarijo in Severno Makedonijo ter se udeležil konference v sklopu Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP).

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (2)

Najbolj brano - Svet