Notranji ministri držav članic Evropske unije v Luksemburgu razpravljajo o razmerah v schengenskem območju, potem ko je Nemčija sredi septembra znova uvedla mejni nadzor na notranjih schengenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Pričakovati je, da bodo govorili tudi o reviziji direktive o vračanju migrantov, za kar se zavzema več držav članic.
Notranji ministri članic Unije, med njimi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar, in njihovi kolegi iz štirih nečlanic, ki so del schengenskega območja, so zasedanje začeli z razpravo o razmerah v schengenu.
Današnje zasedanje je prvo po tistem, ko je Nemčija sredi septembra znova uvedla nadzor na notranjih schengenskih mejah z vsemi svojimi sosedami. Tega na svojih mejah izvaja še več drugih držav, med drugim Avstrija na meji s Slovenijo. Oktobra lani je nadzor na meji s Slovenijo uvedla tudi Italija, Slovenija pa na mejah s Hrvaško in Madžarsko.
Berlin je zaradi ponovne uvedbe nadzora deležen kritik sosednjih držav, predvsem Poljske. “Gre za to, da damo jasno vedeti, da Nemčija ne more sprejeti vseh prosilcev za azil, ki pridejo v EU. Razdelitev mora biti pravična,” je danes ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu na kritike odgovorila nemška notranja ministrica Nancy Faeser.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki se poslavlja s položaja, pa je medtem poudarila, da je treba ohraniti prosto gibanje znotraj schengenskega prostora. “Z nemško ministrico sem veliko razpravljala o tem, kako pomembno je, da se nadzor izvaja tako, da ne ovira čezmejnih potovanj in ne povzroča težav dnevnim migrantom,” je povedala komisarka.
Faeser je napovedala, da bo Nemčija nadzor na notranjih mejah izvajala, dokler ne bo skupnih evropskih rešitev za strožji nadzor na zunanjih mejah. Skupne rešitve prinaša letos sprejeti evropski pakt o migracijah in azilu, ki ga je treba po mnenju nemške notranje ministrice začeti izvajati še prej, kot je predvideno.
Za to se je ob prihodu na zasedanje zavzel tudi novi francoski minister za notranje zadeve Bruno Retailleau. Začetek uporabe nove migracijske zakonodaje je sicer predviden poleti 2026.
Retailleau je prav tako pozval k reviziji evropske direktive o vračanju migrantov, ki niso upravičeni do bivanja v EU, v države izvora. Za to se je sicer pretekli petek v pismu Evropski komisiji zavzelo 14 članic EU – vključno s Francijo, Nemčijo in Italijo – ter nečlanice Švica, Norveška in Liechtenstein, ki so del schengena.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje