Notranji ministri članic EU so podprli pridružitev Bolgarije in Romunije schengenu, kar bo omogočilo odpravo nadzora na notranjih kopenskih mejah s 1. januarjem.
Notranji ministri držav članic Evropske unije (EU) so podprli dokončno pridružitev Bolgarije in Romunije schengenskemu območju.
Tako bodo lahko 1. januarja 2025 odpravili še preverjanje oseb na kopenskih mejah teh dveh držav z drugimi članicami schengena in na meji med njima.
Da gre za zgodovinski trenutek, je komentiral madžarski notranji minister Sandor Pinter. “Odprava nadzora na notranjih kopenskih mejah je bila prednostna naloga madžarskega predsedstva in danes smo jo uresničili. Ta korak ne bo koristil le bolgarskim in romunskim državljanom, temveč tudi celotni EU,” je prepričan Pinter. Odločitev je pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Popolnoma v schengnu – kamor spadate,” je komentirala na omrežju X.
Bolgarija in Romunija, ki sta članici EU od leta 2007, sta več let čakali na zeleno luč za vstop v schengensko območje. Po več kot desetletju prizadevanj sta vendarle dočakali polnopravno članstvo v schengenskem prostoru. Nadzor na njunih zračnih in pomorskih mejah z drugimi članicami schengna je bil odpravljen že konec marca letos.
Schengen je največje območje prostega gibanja na svetu. Mejne kontrole med Francijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom so bile prvič odpravljene leta 1985. Schengensko območje zdaj obsega 29 držav (25 od 27 držav članic ter Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico) in 420 milijonov ljudi. Nadzor na notranjih mejah s Ciprom še ni bil odpravljen, Irska pa ni del schengenskega območja. V zadnjem času je zaradi zaostrenih varnostnih razmer vse več držav, tudi Slovenija, ponovno uvedla (sicer začasni) nadzor na mejah. Države pa ga vsakih šest mesecev podaljšujejo.
Romunski notranji minister Catalin Predoiu pa je že pred odločitvijo poudaril, da bo Romunija okrepila schengen. “Pripravljeni smo na to, da bomo še naprej zvest in trden partner schengenskega območja. Skupaj s komisijo in drugimi državami članicami bomo delali, da bomo še utrdili svoj položaj,” je povedal.
Bodo pa v skladu z dogovorom notranjih ministrov Romunije, Bolgarije, Madžarske in Avstrije, ki je omogočil današnjo odločitev, na madžarsko-romunski in romunsko-bolgarski meji še najmanj pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor v skladu s schengenskim zakonikom.
Ta omogoča začasno ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih schengenskih mejah.
Poleg tega dogovor, sklenjen 22. novembra v Budimpešti, vključuje mešano policijsko patruljo, sestavljeno iz skupno 100 avstrijskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih policistov, ki bo Bolgariji pomagala pri nadzoru zunanje meje EU s Turčijo.
Notranji ministri tudi o razmerah v Siriji
V Bruslju, kjer je tudi slovenski minister Boštjan Poklukar, danes razpravljajo tudi o posledicah strmoglavljenja sirskega režima uporniških skupin za notranjo varnost EU in za področje migracij, potem ko se je več članic odločilo začasno ustaviti obravnavo sirskih prošenj za azil.
To so med drugim storile Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Hrvaška. Slovenija po navedbah notranjega ministrstva ne namerava ustaviti obravnave prošenj Sircev za azil, bo pa v konkretnih postopkih preučila spremenjene razmere, kar bi lahko vplivalo na trajanje posameznega postopka.
Poklukar bo o spremenjenih razmerah v Siriji in morebitnem vplivu dogajanja na notranjo varnost v EU danes ob robu zasedanja govoril s kolegoma iz Italije in Hrvaške, Matteom Piantedosijem in Davorjem Božinovićem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!