Menu Item
Arheologi so na ogromnem arheološkem najdišču Marais de Saint-Gond na severovzhodu Francije odkrili sledove stalne naselbine. Novo odkritje so označili za pomemben mejnik v razumevanju tedanje družbene in gospodarske organizacije. Na območju, kjer je samo v zadnji akciji sodelovalo 50 ljudi, naj bi bili vzpostavljeni temelji današnje družbe.
Arheologi, ki izkopavajo na obsežnem neolitskem najdišču v Marais de Saint-Gond na severovzhodu Francije, so odkrili, kot sami pravijo, še zadnji delček sestavljanke – sledove stalne naselbine. “To je še zadnji košček sestavljanke, ki nam je manjkal,” je povedal raziskovalec s francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) Remi Martineau, ki je s svojo ekipo poleti naletel na naselbino.
Na najdišču v Marais de Saint-Gond na severovzhodu Francije je bilo na 450 hektarjih doslej odkritih 15 velikih rudišč kremena in 135 hipogejev – zgrajenih podzemnih komor. Odkar so pred poldrugim stoletjem prvič odkrili kremen, so odkrili tudi pet megalitskih pokritih alej, deset brusilnic sekir in polja, ki so jih obdelovali s požigalništvom.
Novo odkritje predstavlja mejnik v razumevanju “gospodarske, družbene in ozemeljske organizacije v neolitiku”, je povedal Martineau in dodal, da v vsej Evropi “ni ničesar podobnega”.
Naselbino so odkrili, ko so v občini Val-des-Marais, ki je od Pariza oddaljena približno 136 kilometrov, odkrili jarek za postavitev palisade. Po oceni arheologov je prazgodovinska ograja obkrožala hrib in objemala območje v velikosti približno enega hektarja. “Lokacija je popolnoma strukturirana,” je povedal Martineau in dodal, da so bili že tukaj “vzpostavljeni temelji današnje družbe”.
Vrsta odkritij je rezultat raziskovalnega programa, ki se je začel pred 20 leti pod vodstvom CNRS. V zadnji akciji je sodelovalo 50 ljudi, med njimi raziskovalci iz Francije in tujine ter študentje arheologije.
Na najdišču so odkrili tudi droben ovalen predmet iz biserne matice, ki je po besedah Martineauja pravi “muzejski kos”. Na sredini ima luknjici in je verjetno prednik gumba, nastal je pred 3400 do 3300 leti.
Glede na dobro ohranjenost tega dela najdišča raziskovalci upajo, da bo, če bodo sledila nadaljnja arheološka izkopavanja, tudi preostali del najdišča enako dobro ohranjen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!