Menu Item
Dovoljenje, da lahko Ukrajina na ruskem ozemlju uporabi rakete dolgega dosega, prinaša novo dimenzijo vojne, Kijev pa je prve tovrstne rakete proti Rusiji že izstrelil. V Moskvi so zato prepričani, da so se sedaj v vojno aktivno vključile tudi nekatere članice zveze Nato, ki so Ukrajini dobavile tovrstno orožje. Ali lahko uporaba raket dolgega dosega spremeni potek vojne, zakaj nekatere države javno objavljajo podatke o vojaški pomoči Ukrajini in zakaj Slovenije ni med njimi, smo se pogovarjali s profesorico obramboslovja Jeleno Juvan.
Te dni mineva 1.000 dni vojne v Ukrajini. Uradnih podatkov o žrtvah te skoraj tri leta trajajoče vojne ni, po nekaterih ocenah tujih medijev naj bi skupno število žrtev na ukrajinski in ruski strani že preseglo milijon, od tega naj bi bilo nekaj več kot 600.000 žrtev na ruski strani.
V zadnjih mesecih na bojiščih večjega preboja ni bilo. Ukrajina – z izjemo ofenzive na rusko ozemlje v regiji Kursk – drži predvsem obrambno linijo, Rusija pa večino svojih prizadevanj usmerja proti bojiščem na vzhodu Ukrajine. Velik del zaslug, da se Ukrajina še vedno zoperstavlja močni ruski vojski, zagotovo nosijo države zahodnega zavezništva, ki z vojaško, humanitarno in finančno pomočjo izdatno pomagajo ukrajinskim oblastem.
Po zadnjih podatkih nemškega inštituta Kiel so zahodne zaveznice Ukrajini od začetka vojne namenile že več kot 100 milijard evrov vojaške pomoči. Na prvem mestu so Združene države Amerike, ki so prispevale vojaško pomoč in orožje v višini 60 milijard evrov, na drugem mestu je Nemčija z nekaj več kot desetimi milijardami evrov, sledijo pa Združeno kraljestvo (okoli devet milijard evrov), Danska (sedem milijard evrov), Nizozemska (pet milijard evrov), Švedska (štiri milijarde evrov), Poljska (3,3 milijarde evrov), Francija (3,2 milijarde evrov), Kanada (2,5 milijarde evrov) in Finska (2,3 milijarde evrov), je pred dnevi poročal britanski BBC.
Odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden pa je pred dnevi odobril, da ZDA Ukrajini pošljejo protitankovske in pehotne mine, ob tem pa je tudi umaknil omejitve, ki so Ukrajini doslej preprečevale uporabo ameriškega orožja za napade na cilje globoko na ruskem ozemlju.
Ukrajinska vojska je tako dobila dovoljenje za uporabo raket dolgega dosega ATACMS, ki imajo 306-kilometrski doseg, doslej je Ukrajina sicer lahko uporabljala rakete kratkega dosega HIRMAS v radiusu 80 kilometrov. Čeprav so Ukrajinci imeli ameriške rakete dolgega dosega že vse od letošnje pomladi, pa jih za napade na rusko ozemlje niso smeli uporabljati, saj je bila njihova uporaba omejena le na okupirana ukrajinska ozemlja na vzhodu države in krimskem polotoku.
Isto pravilo je veljalo tudi za britansko-francoske rakete dolgega dosega Storm Shadow, ki imajo doseg okoli 250 kilometrov. A prav te rakete je Ukrajina proti Rusiji prvič izstrelila v sredo, čeprav uradne zelene luči iz Londona ali Pariza ni dobila.
Lahko uporaba raket dolgega dosega spremeni potek vojne?
O tem, kako bo Bidnova odločitev o uporabi ameriških raket dolgega dosega in pošiljki protitankovskih ter pehotnih min vplivala na nadaljnji potek vojne v Ukrajini, smo se pogovarjali z Jeleno Juvan, profesorico obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Kot je dejala za N1, je ključno vprašanje, koliko teh raket je Ukrajina sploh dobila od ZDA in koliko jih je doslej že uporabila pri obrambi lastnega ozemlja na vzhodu države.
“Obstajajo stališča oziroma mnenja, da teh raket ni tako veliko, da bi dejansko lahko spremenile potek te vojne v prid ukrajinski strani. Vsekakor pa je to eden ključnih novih trenutkov v tej vojni, saj ta na ukrajinski strani prehaja iz obrambne oziroma defenzivne narave v ofenzivno oziroma napadalno. Do zdaj, z izjemo tiste vojaške operacije na Kursk, se je Ukrajina bolj ali manj branila oziroma je branila svoje lastno ozemlje. Z napadom na rusko ozemlje pa je prešla v vlogo napadalca, kar pa je zelo velika sprememba v samem načinu dela oboroženih sil,” je dejala Juvan.
Ob tem je dodala, da trenutno še ni mogoče napovedovati, v kakšni smeri se bo vojna odvijala dalje in ali bodo ruski povračilni ukrepi še morda ostrejši od tistih v četrtek, ko je proti Ukrajini izstrelila balistično raketo. Juvan sicer meni, da Ukrajina od zaveznic doslej še ni dobila nobenega od sodobnejših oborožitvenih sistemov v takšni količini, da bi lahko bistveno vplivala na potek vojne.
Prav tako je mnenja, da je bila Rusija vedno seznanjena s prihodom oziroma dovoljenjem za uporabo teh oborožitvenih sistemov, saj se je o tem veliko pisalo in govorilo, na tak način pa je imela Moskva dovolj časa, da je umaknila vse svoje ključne oborožitvene sisteme izven območja dosega raket, ki jih je izstrelila Ukrajina.
Slovenija podatkov o vojaški pomoči Ukrajini ne objavlja javno
Medtem ko številne zahodne zaveznice, ki Ukrajini pošiljajo izdatno vojaško pomoč, to v veliki meri javno objavljajo, pa na primer Slovenija teh podatkov z javnostjo ne deli več. Na slovenskem obrambnem ministrstvu so nam sporočili, da ne komentirajo vrste in obsega vojaške pomoči Slovenije Ukrajini, saj so sklepi vlade glede tovrstne pomoči označeni s stopnjo tajnosti interno.
Slovenija je leta 2022 Ukrajini poslala 35 bojnih pehotnih vozil M80A, 28 posodobljenih tankov T-55 – znanih tudi pod oznako M-55S – in 20 oklepnikov valuk. Kasneje slovenske donacije vojaške opreme in orožja niso bile več javno znane, so pa tuji mediji razkrili, da naj bi Slovenija v Ukrajino poslala še 20 terenskih vozil HMMWV, 16 lahkih havbic M101, 200 protiletalskih topov Zastava M55 in M75, protitankovske mine in avtomatske puške M70 s strelivom. Ob tem naj bi Slovenija v Ukrajino poslala tudi vojaške čelade in pogonsko gorivo.
Na vprašanje, zakaj Slovenija podatkov o vojaški opremi in orožju, ki ga je namenila Ukrajini, javno ne objavlja, je profesorica Jelena Juvan odgovorila, da lahko to razumemo tudi kot del tega, da nasprotna stran ne bi vedela, kaj vse je Ukrajina dobila. A je ob tem še dodala, da bi v tem primeru, da bi bilo to efektivno, morale prikrivati tudi vse ostale države, ki Ukrajini pošiljajo pomoč v obliki vojaške opreme in orožja.
“Če je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ne objavlja, kaj prispeva v vojaškem smislu, je na mestu tudi vprašanje, zakaj se je slovenska vlada tako odločila in kaj dejansko je ta pomoč, za katero slovenska javnost ne sme vedeti. Ob tem pa je seveda pomembno, da če ti razkriješ podatke o tem, kaj daš nekomu iz svojih lastnih rezerv, potem je zelo lahko sklepati, česa več nimaš. Z vidika nacionalne varnosti in glede na zelo visoko stopnjo aktivnosti ruskih obveščevalnih služb po državah članicah EU in Nata je to v bistvu razumljivo,” je dejala Juvan, ki se ji to zdi tudi bolje za Slovenijo.
Kakšno je stališče slovenske vlade do dovoljenja Ukrajini za uporabo raket dolgega dosega?
Slovenska vlada uradnega stališča o odobritvi uporabe raket dolgega dosega in uporabi Natovega orožja na ruskem ozemlju še ni podala. Ko smo se s tem vprašanjem obrnili na kabinet predsednika vlade, so nam odgovorili, da bo več o tem vprašanju znano šele naslednji teden. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je ob robu ponedeljkovega zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju zavzela, da je treba v Ukrajini vzpostaviti trajen in pravičen mir. “Dobava raket dolgega dosega bi lahko imela ravno nasproten učinek,” pa je kasneje zapisala na omrežju X.
Fajon je ob tem dodala, da morajo na vprašanja glede dobave tovrstnih raket Ukrajini odgovoriti predvsem tiste države, ki takšne rakete imajo. “Dejstvo je, da Rusija napade stopnjuje, zato je treba Ukrajini še naprej pomagati, da se brani,” je še zapisala slovenska zunanja ministrica.
Ob tem se seveda poraja vprašanje, ali je ameriška odobritev uporabe raket dolgega dosega na novo zarisala okvirje pri dobavi orožja Ukrajini in ali se od članic zveze Nato zdaj pričakuje, da bodo tudi same Kijevu ponudile tovrstno orožje, če ga seveda imajo.
Profesorica Jelena Juvan odgovarja, da se o tem zdaj veliko govori in da obstaja pričakovanje, da večje države, ki imajo rakete dolgega dosega, te pošljejo Ukrajini. “To se seveda od nas ne pričakuje, ker jih nimamo. Ob tem pa recimo Nemčija takšnih raket za zdaj še vedno ni pripravljena dobaviti, saj kancler Olaf Scholz temu ostro nasprotuje,” je dejala.
Na vprašanje, kaj pomeni uporaba Natovega orožja na ruskem ozemlju, je Juvan odgovorila: “Če bi gledali striktno po definiciji mednarodnega prava, kaj je vojna oziroma kdaj je neka država vključena v vojno, je to tudi takrat, kadar pošilja orožje. Ne gre samo za to, da so na terenu prisotni vojaki, temveč tudi takrat, ko se pošilja in uporablja orožje na tujem ozemlju.”
Dodala je, da je s tega vidika nekako lažje razumeti ruske izjave o tem, kako oni razumejo vključenost Nata v to vojno. V Moskvi namreč ukrajinsko izstrelitev raket ATACMS in Storm shadow na območje ruskega ozemlja razumejo kot neposredno vpletenost ZDA in Združenega kraljestva v vojno.
POSEBNI VIDEO: “Jedrska vojna je realna”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje