Posnetek napada na območju Gorskega Karabaha (Foto: Azerbaijan's Ministry of Defence/Handout via REUTERS)
Azerbajdžan je na območju Gorskega Karabaha, kjer živijo predvsem Armenci, začel operacijo, ki so jo oblasti v Bakuju opisale kot protiteroristično. Po navedbah lokalnih oblasti Gorskega Karabaha je bilo ubitih 25 judi, tudi dva civilista, okoli 138 pa je bilo ranjenih, vključno z 29 civilisti. Od razpada Sovjetske zveze sta Armenija in Azerbajdžan v neprestanem konfliktu zaradi tega območja, ki je sicer mednarodno priznani del Azerbajdžana. Na začetek operacije se je odzvalo več držav, med njimi ZDA in Francija, ki je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Turčija, tesna zaveznica Azerbajdžana, pa je operacijo Azerbajdžana označila za nujno potrebno.
Azerbajdžan je začel vojaško operacijo na območju Gorskega Karabaha, je sporočilo obrambno ministrstvo v Bakuju. Nekaj ur prej je Azerbajdžan sporočil, da je v eksplozijah min na območju umrlo šest Azerbajdžancev, in za to obtožil armenske separatiste, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V operaciji je bilo ubitih 25 ljudi, tudi dva civilista, okoli 138 pa je bilo ranjenih, vključno z 29 civilisti, so po poročanju tujih medijev sporočile separatistične oblasti te regije. Med žrtvami so tudi ženske, starejši in otroci. Ob tem so navedli tudi, da azerbajdžanska vojska v napadih uporablja artilerijo, brezpilotne letalnike in bojna letala ter da se boji nadaljujejo.
Medtem so prvo civilno žrtev od začetka operacije zabeležili tudi na azerbajdžanski strani, potem ko naj bi šrapnel ubil gradbenega inženirja v mestu Suša v Gorskem Karabahu, je sporočilo generalno tožilstvo v Bakuju in dodalo, da so armenski separatisti v napadu uporabili “orožje velikega kalibra, vključno z minometi”.
Azerbajdžan je armenske separatiste v regiji Gorski Karabah pozval k pogovorom, vendar le, če bodo prej položili orožje. “Da bi ustavili protiteroristične ukrepe, morajo nezakonite armenske oborožene sile dvigniti belo zastavo, predati vse orožje, nezakoniti režim pa se mora razpustiti,” so sporočili iz Bakuja. Od tam so prav tako sporočili, da so azerbajdžanske sile zavzele več kot 60 vojaških položajev in uničile do 20 vojaških vozil in druge opreme.
Tudi zunanje ministrstvo separatističnih oblasti v Gorskem Karabahu je azerbajdžansko stran pozvalo k prekinitvi ognja in pogajanjem. Armenski premier Nikol Pašinjan pa je dejal, da armenska vojska ni vpletena v spopade in da so razmere na meji med državama “stabilne”.
“Protiteroristična operacija”
Obrambno ministrstvo Azerbajdžana je sporočilo, da gre za protiteroristično operacijo lokalnega značaja za vzpostavitev ustavnega reda v Gorskem Karabahu. Z njo naj bi dosegli uveljavitev umika armenske vojske iz regije, kar je bilo določeno v premirju po zadnji vojni v Gorskem Karabahu leta 2020 in kar da je edino zagotovilo, tako Baku, da bo na območju mir. Popoln umik armenskih sil iz Gorskega Karabaha in razpustitev separatističnega režima v regiji je po navedbah ministrstva edini način za dosego miru in stabilnosti.
Ljudje so strele in eksplozije slišali v Stepanakertu (Foto: Artsakh Public TV/Handout via REUTERS)
Ministrstvo je zatrdilo tudi, da so obstreljevali le vojaške cilje. Kot so dodali, so v okviru operacij uporabili zelo natančno orožje na frontni črti in v notranjosti. Sporočili so še, da armenski separatisti v Gorskem Karabahu sistematično obstreljujejo azerbajdžanske položaje ter nenehno podstavljajo mine na azerbajdžanskem ozemlju. Armenijo pa so obtožili kopičenja vojaških enot.
Po navedbah obrambnega ministrstva v Bakuju je Azerbajdžan po začetku operacije vzpostavil humanitarne koridorje za evakuacijo prebivalstva z ogroženega območja. Azerbajdžan je tudi poudaril, da je večkrat opozoril na kršitve prekinitve ognja, ki je ob posredovanju Rusije leta 2020 končala vojno med sosedama, in jih označil za resen vir ogrožanja miru in stabilnosti v regiji.
V armenski prestolnici Erevan so danes potekali protesti, na katerih so prebivalci predsednika vlade Nikola Pašinjana pozvali k odstopu. “Nemogoče je imeti voditelja, ki izgublja naša ozemlja,” je za AFP dejal eden od protestnikov.
Protestniki so se zbrali v Erevanu (Foto: Vahram Baghdasaryan/Photolure via REUTERS)
Sedanje vodstvo Gorskega Karabaha je obtožbe Bakuja zavrnilo. Obrambne sile so spoštovale prekinitev ognja, je v sporočilu za javnost zapisalo tamkajšnje obrambno ministrstvo. Obtožbe o kršitvi premirja pa so označili za lažne.
Armenija sicer zanika, da bi imela v Gorskem Karabahu svojo vojsko, kar je obrambno ministrstvo v Erevanu poudarilo tudi danes. Armenija je k ukrepanju zoper Azerbajdžan oziroma njegovo “agresijo” prav tako pozvala Varnostni svet ZN in Rusijo.
Usposabljanje za boj na Gorskem Karabahu oktobra 2020 (Foto: Gleb Garanich/REUTERS)
Armenija je Azerbajdžanu danes tudi očitala, da skuša v Gorskem Karabahu izvesti etnično čiščenje. “19. septembra je Azerbajdžan sprožil še eno obsežno agresijo proti prebivalcem Gorskega Karabaha, da bi dokončal svojo politiko etničnega čiščenja,” je sporočilo armensko zunanje ministrstvo.
Rusija je danes pozvala Azerbajdžan in Armenijo, naj končata prelivanje krvi in nadaljujeta mirovne pogovore. Kot je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, so vsi koraki za mirno rešitev konflikta opredeljeni v sporazumih, ki sta jih strani ob posredovanju Moskve sklenili med letoma 2020 in 2022. Na terenu so sicer še naprej tudi predstavniki mirovnih sil iz Rusije, ki pa jih je Armenija v zadnjih mesecih obtožila, da “gledajo stran” in ne izvajajo nalog, h katerim se je Moskva zavezala kot sila, ki zagotavlja mir na območju, navaja Reuters.
Moskva je zavrnila tudi navedbe v medijih, da je bila Rusija o azerbajdžanski operaciji obveščena precej pred njenim začetkom. Poudarila je, da je bil ruski kontingent informacije o tem dobil nekaj minut pred začetkom operacije, poroča AFP. Rusko obrambno ministrstvo je prav tako sporočilo, da ruske mirovne sile v Gorskem Karabahu sodelujejo pri evakuaciji civilistov. Doslej naj bi evakuirale 469 ljudi, med njimi 185 otrok, in ranjenim nudile zdravniško pomoč.
Azerbajdžan je operacije v Gorskem Karabahu začel po več mesecih napetosti z Armenijo. Kot je znano, sta državi že več desetletij v sporu zaradi Gorskega Karabaha; v 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli v vojno.
Regija, kjer živijo večinoma Armenci, je sicer mednarodno priznana kot del Azerbajdžana. Na območju ima oblast vlada, ki je blizu Erevanu, a je uradno ne priznava niti Aremenija, piše Reuters. V vojni, ki se je začela leta 2020, je Azerbajdžan ponovno osvojil nekatera ozemlja. Šest tednov spopadov je sicer zahtevalo okoli 6.500 življenj.
Poziv EU in posameznih držav
Evropska unija je danes pozvala Azerbajdžan, naj nemudoma konča vojaško operacijo v Gorskem Karabahu. K temu sta ločeno pozvala predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Kot je zapisal Michel na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, iz Gorskega Karabaha danes prihajajo strašne novice. “Azerbajdžanska vojaška operacija se mora nemudoma končati, da se omogoči pristen dialog med Bakujem in Armenci v tej regiji,” je poudaril.
Borrell je med drugim sporočil, da je treba nasilje ustaviti, da se zagotovi ugodno okolje za mir in pogovore o normalizaciji odnosov. “Vse strani se morajo resnično zavezati, da si bodo prizadevale za to, da bodo pogajanja obrodila rezultate,” je še poudaril.
Oglasile pa so se tudi posamezne države. Francija je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, ZDA pa so okrepile diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. Več držav, med njimi Italija in Nemčija, je operacijo obsodilo.
Armenski premier Nikol Pašinjan (Foto: Tigran Mehrabyan/PAN Photo via REUTERS)
Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je po besedah neimenovanega visokega predstavnika ZDA o razmerah v Gorskem Karabahu pogovarjal s predstavniki Turčije, ki je tesna zaveznica Azerbajdžana. Kot je še dejal uradnik, je še včeraj kazalo, da bodo lahko dosegli dogovor glede nekaterih vprašanj, zato je operacija še posebej nevarna.
Armenski premier Nikol Pašinjan je po telefonu govoril z Blinknom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Francija in ZDA, kjer živita številčni armenski diaspori, sta že pred azerbajdžansko operacijo aktivno sodelovali pri iskanju rešitve za dolgoletni konflikt v Gorskem Karabahu. Blinken je vodil tri kroge mirovnih pogovorov z armenskim in azerbajdžanskim zunanjim ministrom.
Turčija, tesna zaveznica Bakuja, pa je operacijo Azerbajdžana označila za nujno potrebno. “Zaradi legitimnih in upravičenih pomislekov, ki jih je že večkrat izrazil (…), je Azerbajdžan na svojem suverenem ozemlju sprejel ukrepe, za katere meni, da so potrebni,” je sporočilo turško zunanje ministrstvo, a dodalo, da sicer podpira nadaljevanje pogajanj med stranema.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje