Menu Item
Svoj prispevek h kroniki vladanja Donalda Trumpa v ZDA je s knjigo dodal tudi bivši obrambni minister ZDA Mark Esper, ki navaja nekaj skrb vzbujajočih podrobnosti, med drugim Trumpovo idejo, da z raketnimi izstrelki napade cilje v Mehiki. Tudi Esper navaja, da so člani vlade takšne in podobne zamisli enostavno ignorirali.
Ameriški predsednik Donald Trump naj bi večinoma hitro pozabil na lastne zamisli in pobude, zato ga velikokrat enostavno niso vzeli resno, še posebej, ko je šlo za najbolj absurdne. Knjiga nekdanjega ameriškega obrambnega ministra Marka Esperja z naslovom “Sveta prisega” predstavlja Trumpa kot neuravnovešeno osebo, ki ne bi smela nikoli priti na vrh ameriške oblasti.
Esper se je tako pridružil drugim nekdanjim članom Trumpove vlade, ki skušajo nekaj zaslužiti s pisanjem knjig, v katerih so za razliko od časa, ko so bili v vladi, zelo odkriti in kritični. Esperja je Trump sicer odpustil takoj po porazu na volitvah 2020 in še pred napadom njegovih privržencev na kongres 6. januarja lani.
Trump je tako glede na trditve Esperja med drugim želel, da policija uporabi strelno orožje proti protestnikom proti policijskemu nasilju po umoru Georgea Floyda v Minneapolisu. Na mejo z Mehiko je želel poslati 250.000 vojakov, kar je Esper po lastnih besedah zavrnil kot neumnost. Prav tako je imel Trump idejo, da bi laboratorije za mamila v Mehiki uničevali kar z raketnimi izstrelki.
Ameriški komentatorji se sedaj sicer sprašujejo, zakaj je Esper bil doslej tiho in ni česa povedal že prej. Žalosten razlog je sicer ta, da se najverjetneje ne bi nič spremenilo, četudi bi kaj povedal. Republikanski kongresniki bi Trumpa ščitili še naprej, kot so ga pri dveh ustavnih obtožbah, Esper pa bi bil izpostavljen napadom in grožnjam.
Ideja o raketnih napadih na Mehiko naj bi bila ena od številnih, ki jih je Trump v štirih letih vladanja navrgel vojaškim voditeljem ZDA, ti pa so se nato ponavadi “delali Francoze” ali pa skušali aktivno preprečiti njihovo uresničitev. Tudi ideja o 250.000 vojakih na meji je bila, kot pravi Esper, neumna, saj tam ne bi smeli početi ničesar, ker vojska nima ustavnih pooblastil za delovanje znotraj ZDA.
Med idejami je bila tudi ta, da bi terorističnim voditeljem odsekali glave in potem z njimi paradirali naokrog, da bi s tem poslali sporočilo drugim teroristom po svetu. Te glave bi pred tem namočili v prašičjo kri. Za to in podobne ideje sicer ni povsem jasno, ali so zrasle na Trumpovem zelniku ali le v glavi njegovega svetovalca Stephena Millerja.
Ta je znan po ideji, ki se je spremenila v uradno politiko – odvzemanje otrok staršem nezakonitih priseljencev, zaradi česar je ZDA obsodil ves svet. Esper naj bi Millerju potem razložil, da bi bilo paradiranje z odsekanimi glavami vojni zločin.
“Mar jih ne morete enostavno ustreliti? Enostavno jih ustrelite v noge ali nekam,” pa je Trump povedal sodelavcem v Beli hiši po nasilnih demonstracijah zaradi smrti Floyda. Junija 2020 je prav tako želel uvesti izredne razmere proti vstaji, da uporabi vojsko proti protestnikom.
Ko so ga zavrnili, naj bi jim povedal, da so “navadne preklete reve”, sam pa si kljub temu ni upal izdati ukaza o streljanju na protestnike. Kot ponavadi je čakal, da nekdo drug prevzame pobudo in potem s tem tudi vse posledice takšnega ukaza. Esperjeva knjiga bo izšla 10. maja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje