Po prejemu informacij o morebitnem obsežnem zračnem napadu na Kijev so države preventivno zaprle več tamkajšnjih veleposlaništev. V Kijevu je bilo zgodaj popoldne približno eno uro razglašeno opozorilo pred zračnim napadom, ukrajinska obveščevalna služba pa je za tem sporočila, da gre za lažne grožnje. Ob tem britanski mediji poročajo, da je Ukrajina prvič izstrelila njihove rakete dolgega dosega Storm shadow za napade ciljev globoko v Rusiji. Tiskovni predstavnik premierja Keira Starmerja je dejal, da zadeve ne bodo komentirali.
Zaradi informacij o morebitnem večjem zračnem napadu na Kijev so začasno zaprli ameriško veleposlaništvo v ukrajinski prestolnici. “Veleposlaništvo bo preventivno zaprto, zaposleni so morali v zaklonišča,” je v izjavi sporočilo ameriško zunanje ministrstvo. Kot so sporočili zvečer po srednjeevropskem času, bodo veleposlaništvo v četrtek najverjetneje ponovno odprli. Podoben ukrep so sprejeli tudi grško, italijansko in špansko veleposlaništvo, ta pa so ponovno odprli že tekom dneva.
Na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu so uslužbence napotili domov in jih pozvali k doslednemu upoštevanju varnostnih ukrepov, zlasti ko gre za odhode v zaklonišča, so sporočili z zunanjega ministrstva in dodali, da Slovenija v tej fazi ne načrtuje umika osebja omenjenega veleposlaništva.
Ukrajinska obveščevalna služba je na družbenem omrežju Telegram opozorila pred obsežnim zračnim napadom na Kijev označila za lažna. Kot je navedla, Rusija s širjenjem lažnega opozorila o prihajajočem zračnem napadu izvaja obsežen informacijsko-psihološki napad. “Prek družbenih omrežij se širi sporočilo o grožnji, da bo (Rusija, op. a.) danes na ukrajinska mesta izvedla posebej obsežen raketni in bombni napad. Ta sporočila so lažna,” je v izjavi zapisal glavni direktorat za obveščevalne dejavnosti. Zgodaj popoldne so za približno eno uro v Kijevu izdali opozorilo pred zračnimi napadi.
Ukrajinsko zunanje ministrstvo zaprtja veleposlaništev komentira z besedami, da so tovrstne grožnje “žal” vsakodnevna realnost v Ukrajini že vseh tisoč dni vojne. “Menimo, da bi bilo prav, če bi se partnerji na 1001. dan odzvali na enak način, kot so se v prejšnjih tisoč dneh,” je dejal tiskovni predstavnik Heorhij Tihij. Zahodne zaveznice je pozval, naj v luči trenutnih napetosti ne širijo strahu, češ da gre za psihološko operacijo Rusije.
Ameriško veleposlaništvo v Kijevu (Foto: REUTERS/Sergiy Karazy)
Ukrajina uporabila britanske rakete dolgega dosega za napade v Rusiji
Ukrajina je danes, kot poročajo britanski mediji, sicer prvič izstrelila britanske rakete dolgega dosega Storm shadow za napad na ozemlje Rusije. Tiskovni predstavnik britanskega premierja Keira Starmerja je dejal, da zadeve ne bodo komentirali.
Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov poročil ni želel potrditi. Je pa dejal, da Ukrajina “uporablja vsa sredstva za obrambo” države.
Peskov: Zamrznitev konflikta na obstoječih frontnih črtah za Rusijo nesprejemljiva
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ponovno poudaril, da bi bila zamrznitev konflikta v Ukrajini na obstoječih frontnih črtah za Rusijo nesprejemljiva.
Na vsakodnevni novinarski konferenci je ob tem zavrnil, da bi za pretrganjem podmorskih telekomunikacijskih kablov v Baltskem morju stala Rusija. “Povsem absurdno je, da se za vse brez kakršnekoli podlage obtožuje Rusija,” je dejal Peskov.
Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da ni seznanjeno z morebitno vpletenostjo kitajske ladje v okvaro dveh kablov, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Po poročanju časnika Financial Times je namreč tovorna ladja Yi Peng 3 v času incidenta plula v bližini kablov. Ladjo pa naj bi po dogodku spremljala vojaška plovila članic Nata.
Biden odobril pošiljanje protipehotnih min
Peskov je še dejal, da je odhajajoča administracija Joeja Bidna pokazala, da je popolnoma zavezana nadaljevanju vojne v Ukrajini in da dela vse, kar je v njeni moči, da bi to dosegla. Odziv sledi novici, da je ameriški predsednik odobril pošiljanje protipehotnih min v Ukrajino. Ameriški uradnik je pod pogojem anonimnosti za BBC dejal, da bodo mine dobavili kmalu.
Pred tem so od Kijeva prejeli zavezo, da bodo mine uporabili le na svojem ozemlju in na neposeljenih območjih, da se zmanjša grožnja civilnemu prebivalstvu. Gre za mine z omejenim delovanjem, ki za detonacijo potrebujejo polno baterijo. Ko se ta izprazni, postanejo nenevarne in ne morejo eksplodirati.
Ob tem pa je Nemčija Ukrajini poslala dodatno vojaško pomoč. V novi pošiljki ji je namenila več deset oklepnikov, artilerijo, prav tako pa ji je odstopila več kot 300 izvidniških brezpilotnih letal različnih tipov, več kot 100.000 nabojev streliva za ročno orožje in medicinski material.
Uporaba pehotnih min je mednarodno prepovedana. V okviru ottawske konvencije so prepovedani uporaba, proizvodnja in prenos tega orožja, ki še dolgo po končanih sovražnostih terja žrtve, zlasti med civilnim prebivalstvom v prizadetih regijah. Konvencijo je podpisalo in ratificiralo 164 držav, med njimi ni Rusije in ZDA. Ukrajina je dokument ratificirala leta 2005, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Mednarodna kampanja za prepoved min je v danes objavljenem poročilu navedla, da so mine in eksplozivni ostanki vojn v letu 2023 zahtevali najmanj 5.757 žrtev, med katerimi je bilo 84 odstotkov civilistov.
Foto: PROFIMEDIA
“Rusija se bo maščevala državam, ki bodo Ukrajini omogočile napade z raketami”
Biden si v zadnjih dveh mesecih mandata prizadeva za okrepitev podpore Ukrajini, preden bo januarja oblast prevzel Donald Trump. V nedeljo je tako odobril tudi uporabo orožja dolgega dosega na ruskem ozemlju. Peskov je povedal še, da se zaradi te odločitve urnik predsednika Vladimirja Putina ne spreminja, da pa so odredili varnostne preglede objektov kritične infrastrukture.
Dovoljenje za uporabo zahodnih raket dolgega dosega je v intervjuju komentiral tudi vodja ruske zunanje obveščevalne službe Sergej Nariškin. Kot je dejal, se bo Rusija maščevala državam Nata, ki bodo Ukrajini omogočile napade z raketami dolgega dosega na rusko ozemlje, še piše Reuters.
Ponoči sta tako Ukrajina kot Rusija poročali o večjih napadih brezpilotnih letal na svojih ozemljih. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je zračna obramba ponoči sestrelila 50 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. O napadih z droni poročajo tudi iz Ukrajine, v Kijevu je ponoči veljajo opozorilo pred nevarnostjo.
Tiskovna agencija Reuters medtem poroča, da je bilo po podatkih južnokorejske obveščevalne službe približno 10.900 severnokorejskih vojakov skupaj z ruskimi marinci in zračnimi enotami napotenih v rusko obmejno regijo Kursk. Del severnokorejskih vojakov naj bi že sodeloval v spopadih, Severna Koreja pa je poslala tudi dodatno orožje, vključno s samovoznimi havbicami in raketometi, piše Reuters.
Zračna obramba pregleduje nebo nad Kijevom (Foto: REUTERS/Gleb Garanich)
Zelenski: Borili se bomo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News v torek posvaril, da bo Kijev izgubil vojno, če bodo ZDA zmanjšale vojaško financiranje. “Borili se bomo. Imamo svojo proizvodnjo, vendar to ni dovolj, da bi zmagali. In mislim, da to ni dovolj, da bi preživeli,” je dodal.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump namreč velja za skeptika glede več milijard vojaške pomoči, ki jo je administracija predsednika Bidna namenila Ukrajini od začetka ruske invazije leta 2022. Trump je v preteklosti večkrat obljubil, da bo vojno hitro končal, vendar ni nikoli podal podrobnosti, kako namerava to storiti.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje