Nova raziskava potrdila, da vez med ljudmi in psi obstaja že več kot 15.000 let

Raziskava, objavljena v reviji Nature, kaže, da so ljudje pse udomačili že približno 5.000 let prej, kot smo mislili do sedaj. Raziskovalci so ugotovili, da so že lovci in nabiralci pse ne le udomačili, temveč jih tudi hranili in celo pokopavali skupaj z ljudmi.

Najstarejši znani primer, star približno 15.800 let, so našli v Anatoliji v današnji Turčiji, kjer je bil pes pokopan ob človeških ostankih. Drugi pomemben dokaz prihaja iz jame v angleškem Somersetu, kjer so našli 14.300 let staro pasjo čeljust – na območju, kjer je živela skupina z znanimi rituali kanibalizma, piše The Guardian.

Raziskovalci poudarjajo, da so bili psi v tem obdobju že razširjeni po velikem delu Evrazije – od Britanskega otočja do Sibirije – in da so imeli različen izvor. To odpira možnost, da se je udomačevanje psov začelo že v času ledene dobe, torej več kot 10.000 let pred udomačitvijo drugih živali in rastlin. Do zdaj so sicer menili, da so psi nastali iz sivih volkov pred približno 12.000 leti, vendar je bilo zaradi slabo ohranjenega DNK starejših ostankov to težko dokazati.

"Dolgo smo se zanašali predvsem na obliko kosti, kar ni vedno zanesljivo – nekdo je rekel, da gre za psa, drugi pa, da gre za majhnega volka," pojasnjuje raziskovalec Anders Bergstrom. Nova tehnologija sekvenciranja DNK pa je omogočila natančnejšo identifikacijo in boljši vpogled v zgodovino teh živali, piše The Guardian.

Našli dokaze o močni čustveni povezanosti med ljudmi in psi

Ugotovitve dveh mednarodnih raziskovalnih skupin kažejo tudi, da sodobne evropske pasme – od buldogov do labradorcev – delijo velik del genetske dediščine s psi, ki so živeli ob prvih lovcih in nabiralcih. Ti zgodnji psi naj bi bili podobni manjšim volkovom, z nekoliko krajšim gobcem in šibkejšimi čeljustmi.

Z analizo DNK iz najdišč v Veliki Britaniji, Turčiji in Srbiji so raziskovalci uspeli rekonstruirati celotne genome iz drobnih fragmentov. Tako so prvič lahko zanesljivo ločili med psi in volkovi. Poleg tega so izotopske analize pokazale, da so psi jedli podobno hrano kot ljudje – predvsem ribe – kar nakazuje, da so jih ljudje načrtno hranili.

Ob tem so, kot poroča The Guardian, našli tudi dokaze o močni čustveni povezanosti. V Turčiji so odkrili tri mladiče, pokopane ob nogah človeka, kar spominja na ritualne človeške pokope. V Somersetu pa so na pasji čeljusti našli sledi namernega obdelovanja, kar bi lahko pomenilo, da so pse po smrti tudi pojedli.

Genetska podobnost psov z različnih najdišč kaže, da so se po udomačitvi hitro širili po Evropi, verjetno tudi z izmenjavo med različnimi skupinami ljudi. "Če so si ljudje pse izmenjevali že tako zgodaj, to pomeni, da so imeli pomembno vlogo – verjetno ne le kot hišni ljubljenčki," pravi raziskovalec Laurent Frantz.

Psi so najverjetneje pomagali pri lovu ali pa so služili kot zgodnji opozorilni sistem pred nevarnostjo. Kakorkoli, jasno je, da je vez med človekom in psom ena najstarejših in najtrdnejših v zgodovini človeštva, še piše The Guardian.