Menu Item
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zavrnil predloge nekaterih sodelavcev novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki naj bi pripeljali do miru v Ukrajini. Lavrov je dejal, da niso zadovoljni s predlaganim 20-letnim odlogom ukrajinskega članstva v Natu in napotitvijo evropskih mirovnih sil v Ukrajino.
Rusija nasprotuje predlogu o napotitvi zahodnih mirovnih sil v Ukrajino kot eni od točk morebitnega dogovora o prekinitvi ognja, je dejal zunanji minister Sergej Lavrov. Kot je dodal, je Moskva tudi proti nekaterim drugim predlogom novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
“S predlogi predstavnikov novoizvoljenega predsednika ZDA, da se članstvo Ukrajine v Natu odloži za 20 let in da se v Ukrajino pošlje mirovni kontingent ‘britanskih in evropskih sil’, seveda nismo zadovoljni,” je Lavrov povedal v pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo Tass, ki ga je danes objavilo rusko zunanje ministrstvo, povzema pa ga francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer že prejšnji teden zavrnil možnost zamrznitve vojne v Ukrajini, če bi se ta za naslednjih 10 let odpovedala članstvu v Natu. Tudi ta predlog naj bi bil del Trumpovega načrta za končanje vojne.
Pogovori o morebitni napotitvi tujih mirovnih sil v Ukrajino, kjer bi bdeli nad uveljavljanjem morebitnega mirovnega dogovora, v zadnjem času potekajo v več evropskih prestolnicah. Med drugim sta o tem v Varšavi razpravljala francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk, ki pa je zavrnil možnost napotitve poljskih vojakov. Evropska komisija glede mirovnih sil meni, da so odprte vse možnosti, EU pa da je pripravljena usklajevati dejavnosti glede prisotnosti tovrstnih sil v Ukrajini po prekinitvi ognja.
Trump, ki bo predsedniški položaj prevzel čez tri tedne, je med drugim trdil, da lahko sklene mirovni dogovor v Ukrajini v 24 urah. Kot vzvod naj bi nameraval uporabiti nujno potrebno ameriško pomoč Ukrajini. Bolj konkretnega načrta še ni predlagal, medtem ko so člani njegove ekipe doslej že predstavili nekatere zamisli, vključno z napotitvijo evropskih vojakov v Ukrajino za nadzor morebitne prekinitve ognja na 1.000 kilometrov dolgi frontni črti in vnovičnim večletnim zamikom prizadevanj Kijeva za pridružitev zvezi Nato.
Kremelj je že sporočil, da je še prezgodaj govoriti o mirovnih silah. Ruski predsednik Vladimir Putin sicer vztraja, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu države, ki si jih je Rusija nezakonito priključila. Kijev to zavrača, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa si pred morebitnimi pogajanji z Moskvo od zahodnih zaveznic želi povečane dobave orožja in varnostna jamstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje