Menu Item
Brskanje po spletu in družbenih omrežjih lahko poveča občutek dolgčasa, ugotavlja nova študija.
Občutek dolgčasa je močno povezan s pozornostjo. Več kot brskamo, bolj dolgčas nam je lahko, v študiji ugotavljajo raziskovalci, piše britanski Guardian.
Med preživljanjem časa za malimi zasloni lahko zasledimo bolj ali manj zabavne vsebine. A je pri preganjanju dolgčasa bolj kot sama vsebina pomembna dolžina posnetka, ugotavljajo raziskovalci v novi študiji. Poudarjajo, da preskakovanje iz ene vsebine na drugo ljudi načelno bolj dolgočasi kot ogled enega daljšega posnetka.
Glavna avtorica psihološke raziskave dr. Katy Tam z Univerze v Torontu je ob predstavitvi izsledkov podrobneje pojasnila, zakaj več vsebine pomeni tudi več dolgčasa. “Dolgočasje nastane, ko se pojavi razlika med tem, koliko želimo početi in koliko se nam zares dogaja,” je povedala in dodala: “Ko ljudje nenehno preklapljajo med posnetki, postanejo manj zavzeti za sam posnetek in bolj zavzeti z iskanjem nečesa bolj zanimivega To lahko privede do večjega občutka dolgčasa.”
“Čeprav ljudje pametne telefone in družbene medije uporabljajo za preganjanje dolgčasa, se zdi, da uporaba takšne tehnologije občutek dolgčasa še poveča,” pišejo raziskovalci. Za namen študije so izvedli sedem različnih poskusov, v katerih je skupaj sodelovalo več kot 1.200 udeležencev.
Starejšim ni tako dolgčas kot mladim
S prvim poskusom so raziskovalci dokazali, da uporabniki družbenih omrežij pogosteje preklapljajo med posnetki, če jih vsebina dolgočasi.
V drugem so ugotovili, da bi se uporabnikom brskanje po omrežjih zdelo manj dolgočasno, če bi omrežja vpeljala možnost ‘preskoči video posnetek’. Na drugi strani pa rezultati kažejo, da je bilo udeležencem veliko bolj dolgčas, ko so dejansko lahko preskakovali posnetke, kot takrat, ko jih niso mogli.
Med zanimivimi ugotovitvami avtorji študije nizajo tudi razlike v dolgočasju med splošno populacijo in študenti, povzema Guardian. Študentom je bilo na primer bolj dolgčas, če so imeli na voljo večjo zbirko petminutnih posnetkov, kot če so si ogledali en desetminutni video posnetek. Če so si uporabniki lahko izbrali svoj posnetek, je bil občutek dolgočasja ob preskakovanju z vsebine na vsebino manjši.
Pri skupini z večjim starostnim razponom razlike v dolgočasju glede na dolžino vsebine niso opazili, njihovo dolgočasje pa je bilo odvisno od vrstnega reda ogledane vsebine.
“Domnevali smo, da imajo ljudje različnih starosti morda različne navade pri gledanju video posnetkov in preklapljanju. Za ugotavljanje, kako ljudje gledajo posnetke in kako to vpliva na dolgočasje, je sicer treba še podrobneje raziskati,” je dodala psihologinja Tam.
Izsledki študije, ki je bila objavljena v znanstveni reviji The Journal of Experimental Psychology, se ujemajo s predhodnimi raziskavami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje