V beneški laguni je postavljen protipoplavni sistem MOSE, vendar naj ne bi mogel preprečiti nadaljnjega potapljanja Benetk. Deli teh naj bi bili za stalno pod vodo do leta 2150, ugotavlja najnovejša študija.
Najnovejša študija italijanskih znanstvenikov z Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) ugotavlja, da bodo deli Benetk potopljeni že do leta 2150. Do takšnega zaključka so prišli z analizo podatkov o dviganju ravni plime. Benetke se sicer že desetletja na različne načine borijo proti vse pogostejšim poplavam.
Med drugim so oblasti postavile sistem protipoplavnih ovir (MOSE) v lagunah plitkega zaliva, ki se razprostira na okoli 550 kvadratnih kilometrih in obdaja Benetke ter njene otočke. Vendar te ovire po mnenju strokovnjakov mesta dolgoročno ne bodo mogle zaščititi pred nenehnim pogrezanjem in višanjem morske gladine, poroča Euronews.
Raven plime se dviga za okoli pol centimetra na leto
Italijanski znanstveniki so ugotovili, da se raven plime v beneški laguni dviga za okoli pol centimetra na leto. Višanje ravni plime se razlikuje v različnih delih delih območja Benetk. Od 4,22 milimetrov na otoku Lido do 5 milimetrov na predelu Malamocco.
Meritev temelji na statističnih podatkih beneškega centra za plimovanje, zbranih v zadnjih 20. letih, ter primerjave teh s satelitskimi podatki o posedanju tal, zbranih med letoma 2008 in 2023. Na podlagi tega so znanstveniki zaključili, da bodo nekateri predeli mesta trajno pod vodo do leta 2150.
Med drugim naj bi bil do takrat za okoli 70 centimetrov pod vodo tudi najbolj znameniti del Benetk, Trg svetega Marka. Med prvimi bo potopljen tudi zahodni del Benetk, ki je eden izmed najpogosteje poplavljenih predelov mesta, saj je bil med leti 2019 in 2023 kar 58-krat pod vodo.
“Višanje gladine morja, predvsem, če se pospeši zaradi lokalnega pogrezanja, vodi v vse hujšo in razširjeno obalno erozijo, umikanje plaž in poplavljanje morja ter ima zelo velik okoljski in socialnoekonomski vpliv na prebivalstvo,” je za Euronews dejal raziskovalec na INGV Marco Anzidei.
Protipoplavni sistem MOSE v Benetkah (Foto: PROFIMEDIA)
Kako deluje protipoplavni sistem Benetk?
Sistem protipoplavnih ovir (MOSE), ki bo sicer v polnem obsegu deloval šele leta 2025, deluje na način, da se vrata mobilne barjere ob plimi dvignejo in preprečijo vdor večje količine vode v laguno in mesto. Vendar to predstavlja le kratkoročno zaščito Benetk pred potopom. Zaradi vse pogostejšega zapiranja vrat bi namreč ogrozilo nemoteno delovanje beneškega pristanišča, ki bi zaradi tega lahko propadlo, laguna pa bi zaradi izpiranja, ki ga povzroča plimovanje, postala nekakšno smrdljivo močvirje, pišejo na Euronews.
Okoljski znanstveniki z Univerze v Padovi se zato zadnja leta bolj kot na protipoplavne mobilne ovire osredotočajo na večjo zaščito slanih močvirij okoli lagune. Ti so namreč ključnega pomena za zaščito pred poplavami, saj delujejo kot varovalni pasovi, ki ščitijo mesto pred visokim plimovanjem, poleg tega pa so tudi močan ponor ogljika.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!