Menu Item
Še pred nekaj leti so se znanstveniki spraševali, ali bi podnebne spremembe lahko vplivale tudi na zalivski morski tok, ki ogreva severni del Evrope in ohlaja del južne poloble. Danes vprašanje ni več, če, ampak kdaj, opozarjajo znanstveniki v novi študiji in dodajajo, da bi deli sveta z razpadom toka postali neprepoznavni - tudi Evropa. Severni del celine bi zajela sneg in led, temperature bi izrazito padle. Prvič so izračunali tudi, kdaj bi se to lahko zgodilo, in napoved je skrb vzbujajoča.
V zadnjih letih se vrstijo opozorila znanstvenikov, da bi se lahko podnebje v nekaterih delih svet – tudi Evropi – nenadoma spremenilo. V več preteklih študijah so namreč ugotovili, da bi lahko zaradi posledic podnebnih sprememb razpadel zalivski tok.
Gre za topel morski tok, ki iz območja Južne in srednje Amerike teče proti severnemu delu Evrope. S prenosom toplejše vode proti severnemu polu severno Evropo ščiti pred neznosnim mrazom, južno poloblo pa pred pregrevanjem.
Posledice njegovega razpada bi bile tako lahko katastrofalne – propad zalivskega toka bi dele sveta pustil neprepoznavne. Znanstveniki so na podlagi modelov v novi študiji prvič napovedali, kdaj lahko pričakujemo to spremembo, poroča CNN.
Po znanstvenih ocenah bi se razpad lahko zgodil med letoma 2037 in 2064. Najbolj verjetno je, da bi tok razpadel enkrat do leta 2050. “To je res skrb vzbujajoče,” je dejal raziskovalec morja na Univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in soavtor študije René van Westen.
Kaj čaka svet ob razpadu zalivskega toka
Razpad zalivskega toka bi imel velike posledice. “Na območjih bi se nadaljevali vsi učinki podnebnih sprememb, a bi bili bolj izraziti. To pomeni več poplav, več toplotnih valov, več suš,” je Van Western opisal za CNN.
Več časa, kot bi preteklo od razpada, bolj vidne bi bile spremembe. Severni del zemljine poloble nad Evropo bi se ohladil, arktični del bi se začel plaziti proti jugu. V 100 letih bi bil severni del Evrope popolnoma zaledenel. Znanstveniki so ocenili, da bi led segal do juga Anglije. To bi s seboj prineslo opazen padec povprečne temperature v Evropi, temperature bi padle tudi v Severni Ameriki, vključno z ZDA, povzema CNN.
Na južni polobli bi se zgodilo obratno. Ker zalivski tok iz vzhodne obale Južne Amerike ne bi več odvajal toplote, bi se letni časi tam obrnili – sušno obdobje bi postalo deževno in obratno. “Kolaps zalivskega toka predstavlja veliko nevarnost, ki se ji moramo poskusiti izogniti,” je dejal nemški fizikalni oceanograf Stefan Rahmstorf, ki v tej študiji o razpadu zalivskega toka sicer ni sodeloval.
Včasih vprašanje ali sploh, danes kdaj
“Še pred nekaj leti smo razpravljali o tem, ali bi se to sploh lahko zgodilo, zdaj pa je razpad zalivskega toka veliko bolj verjeten. Zdaj se pogovarjamo o tem, kdaj se bo zgodilo,” je tudi dodal Rahmstorf.
Dodatno je pojasnil, da je bila verjetnost razpada zalivskega toka pred petimi leti približno 10-odstotna, zdaj pa pozna pet znanstvenih člankov, ki razpad napovedujejo do konca tega stoletja. “Sam ocenjujem, da je verjetnost za doseg prelomne točke razpada v tem stoletju celo nekoliko več kot 50-odstotna,” dodaja.
Opozoril pa je, da tudi napredni model niso brez napak. Modeli pri izračunih na primer ne upoštevajo enega izmed pomembnejših dejavnikov, to je taljenje grenlandskega ledu, zaradi česar se v Atlantski ocean izteka velika količina sladke vode.
“V severni Atlantik že zdaj priteka ogromno sladke vode, kar bo popolnoma porušilo sistem,” je opisal Rahmstorf. A to le pomeni, da napovedi morda podcenjujejo, kako hitro lahko pride do razpada toka, dodaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje