Menu Item
Če se bo globalno segrevanje nadaljevalo in če se vlade po svetu ne bodo postavile po robu podnebnim spremembam, Evropi do konca tega stoletja grozi velika katastrofa, pravijo avtorji študije, ki so raziskovali, kako bodo vse višje temperature vplivale na smrtnost na stari celini. Ugotovili so namreč, da bi se lahko število smrtnih žrtev zaradi hude vročine do leta 2100 celo potrojilo.
Izsledki študije, ki je bila objavljena v reviji Lancet Public Health, kažejo, da se bo število smrtnih žrtev zaradi hude vročine in ekstremnih temperatur v Evropi do konca stoletja potrojilo. Največ tovrstnih smrti bi se zgodilo v južnem delu Evrope, torej v Grčiji, Španiji, Italiji in delih Francije.
Čeprav trenutno na stari celini še vedno več ljudi umre zaradi mraza kot zaradi peklenske vročine, bi se ta trend do konca stoletja lahko celo obrnil. Raziskovalci v omenjeni študiji ugotavljajo, da se bo število smrtnih žrtev počasi povečevalo glede na segrevanje ozračja v prihodnjih desetletjih tudi zaradi staranja prebivalstva in večje občutljivosti na temperaturne spremembe.
Če se bo trend globalnega segrevanja ohranil in se bo ozračje segrelo za katastrofalne tri do štiri stopinje Celzija, bo število smrtnih žrtev zaradi visokih temperatur močno preseglo padec števila umrlih zaradi mraza.
Po mnenju raziskovalcev podnebne spremembe predstavljajo velik izziv za ves svet, predvsem za sisteme javnega zdravja.
“Zaradi segrevanja podnebja in staranja prebivalstva bo predvidoma umrlo veliko več ljudi zaradi vročine, medtem ko se bo število umrlih zaradi mraza zmanjšalo le malo,” je dejal eden od soavtorjev študije David Garcia-Leon.
V Evropi na leto zaradi hude vročine v povprečju umre okoli 44.000 ljudi na leto, če bi se temperatura zraka dvignila za tri stopinje Celzija, pa bi lahko število smrtnih žrtev na leto preseglo 129.000. Skupno zaradi posledic hudega mraza in peklenske vročine na leto življenje izgubi 407.000 ljudi, v primeru višjih temperatur pa raziskovalci v študiji predvidevajo, da bi se število smrtnih žrtev do leta 2100 povzpelo tudi na 450.000.
S študijo so raziskovalci izpodbili številne argumente zanikovalcev podnebnih sprememb, ki med drugim trdijo, da bi zaradi globalnega segrevanja v času mraza umrlo manj ljudi, saj bi bilo pozimi topleje. Ob tem se je študija osredotočila zgolj na Evropo, ki velja za najhladnejšo naseljeno celino, medtem ko bi se število smrtnih žrtev v državah Azije, Afrike, Oceanije in Amerike še izdatno povečalo.
Kar 854 evropskih mest so preučili raziskovalci in na podlagi podatkov ocenili, koliko ljudi bi do konca tega stoletja lahko umrlo zaradi visokih in nizkih temperatur po Evropi. Tako njihove ugotovitve kažejo, da bi največ ljudi umrlo na jugu Evrope, in sicer v Španiji, Italiji, Grčiji in nekaterih južnih predelih Francije.
Ocenili so, da bi se število smrtnih žrtev, če bi se temperatura ozračja zvišala za tri stopinje Celzija, povečalo za 13,5 odstotka. Večina umrlih bi bila starejših od 85 let, menijo raziskovalci.
“Ta raziskava nas opozarja na pomembnost življenja in na to, koliko ljudi bi lahko bilo ogroženih, če ne bomo dovolj hitro ukrepali proti podnebnim spremembam,” je za britanski Guardian izsledke raziskave komentirala Madeleine Thomson, ki se ukvarja z raziskovanjem podnebnih sprememb.
Po njenem mnenju pa bi se poleg povečanja smrtnih žrtev zaradi vročine srečevali še s povečanjem števila spontanih splavov in hudim poslabšanjem duševnega zdravja ljudi.
“Videli smo, kako ekstremna vročina vpliva na kmetijstvo, povzroča obsežne požare, poškoduje kritično infrastrukturo in prizadene gospodarstvo. Vse to pa bo imelo izjemno velike posredne učinke na kakovost človeških življenj,” je še dodala Thomson.
V študiji raziskovalci tudi pozivajo vlade držav, naj začnejo več časa posvečati politikam za zmanjševanje števila smrtnih žrtev kot posledice podnebnih sprememb. Med drugim bi morale vlade več investirati v bolnišnice, boljšo izolacijo stavb in tudi priprave akcijskih načrtov. Ob tem pa morajo biti prizadevanja vlad usmerjena predvsem na regije, kjer zaznavajo visoko stopnjo revščine in brezposelnosti ter območja, kjer živi pretežno starejše prebivalstvo. Po njihovem mnenju se bodo namreč takšna območja težje prilagodila na razmere, ki jih bodo prinesli podnebne spremembe in globalno segrevanje, in prav zaradi tega bo tam tudi več smrtnih žrtev zaradi visokih temperatur.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje