Nova študija kaže, zakaj je lahko plinski štedilnik nevaren za zdravje

Svet 04. Maj 202419:12 5 komentarjev
plinski štedilnik
Foto: PROFIMEDIA

Nova študija je pokazala, da je na milijone Američanov izpostavljenih nevarnim ravnem koncentracije dušikovega dioksida. Krivec? Plinski štedilniki. Po oceni raziskovalcev izpostavljenost dušikovemu dioksidu zaradi plinskih štedilnikov v ZDA skupno povzročila okoli 200.000 primerov otroške astme in okoli 19.000 prezgodnjih smrti.

Plinski in propanski štedilniki močno zvišujejo izpostavljenost dušikovemu dioksidu v gospodinjstvih. Nevarne ravni izpostavljenosti in posledične škodljive učinke na zdravje je nova študija odkrila pri več deset tisoč prebivalcih Združenih držav Amerike (ZDA).

Po navedbah avtorjev študije, objavljene v znanstveni reviji Science, ljudje z uporabo plinskih štedilnikov namreč dosežejo kar 75 odstotkov priporočene letne meje dušikovega dioksida, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Električni štedilniki takšnih izpustov ne povzročajo.

“Ljudje nismo prilagojeni vdihavanju teh toksinov”

Dihanje zraka z visoko vsebnostjo dušikovega dioksida lahko razdraži respiratorni sistem. Kratkotrajna izpostavljenost lahko pospeši razvoj obstoječih respiratornih bolezni, medtem ko lahko daljša izpostavljenost povzroči nastanek astme ali poveča dovzetnost za respiratorne okužbe.

“Ne obstaja varna količina izpostavljenosti toksinom, ki jih proizvedejo plin ali propan ali katerokoli fosilno gorivo. Ljudje kot vrsta nismo prilagojeni vdihavanju teh toksinov,” je o raziskavi povedala njena soavtorica dr. Kari Nadeau, vodja okoljskega zdravstvenega oddelka na šoli Harvard T.H. Chan School of Public Health.

Več kot tretjina ameriških gospodinjstev, torej skoraj 50 milijonov, ima trenutno doma plinski ali propanski štedilnik.

A na raven izpostavljenosti poleg tega vpliva še velikost in razporeditev prostorov v domu, prezračevanje in vedenje, denimo kako in kdaj kuhamo. Z večjim tveganjem za negativne učinke na zdravje se tako sooča mnogo članov deprivilegiranih skupnosti.

plinski štedilnik
Foto: PROFIMEDIA

Tisti, ki živijo na manj kot 75 kvadratnih metrih, so pri uporabi plinskega štedilnika izpostavljeni štirikrat večji količini dušikovega dioksida kot pa tisti, ki živijo v domovih, večjih od 280 kvadratnih metrov, je še pokazala študija.

“Ta neenakost in večja izpostavljenost glede na velikost doma se kaže kot neenakost in izpostavljenost glede na dohodek, raso in etnično skupino,” je pojasnil raziskovalec in vodja študije Yannai Kashtan s stanfordske šole trajnosti Doerr.

Za Američane z indijskim, afroameriškim ali španskim poreklom raven izpostavljenosti dušikovemu dioksidu presega smernice WHO in to samo od uporabe plinskega štedilnika, ne pa upoštevajoč druge vire v zraku zunaj. Raven izpostavljenosti je v povprečju 60 odstotkov višja za Američane indijskega ter za 20 odstotkov višja za Američane afroameriškega in španskega porekla.

Težava ni le kuhinja, temveč tudi drugi prostori

Negativni učinki pa niso omejeni zgolj na tiste, ki največ časa preživijo v kuhinji. Tudi v spalnicah, ki so jih vključili v študijo, je raven dušikovega dioksida presegla mejne vrednosti po zgolj 25 minutah od začetka kuhanja.

“Onesnaženje, ki smo ga merili, potuje od kuhinje do oddaljenih spalnic, in potuje daleč in hitro,” je dejal raziskovalec pri študiji in profesor Zemeljskih sistemov na stanfordski univerzi Rob Jackson. “Skozi dom se premika zelo hitro. Ne le, da hitro doseže naše spalnice, v zraku se nato zadrži več ur,” je dodal.

Levji delež vdihavanja tako pade na kuharje v gospodinjstvu, večinoma ženske, a so ogroženi vsi člani gospodinjstva.

Študija je merila koncentracije in izpuste dušikovega dioksida v več kot sto domovih v petih zveznih državah. Ugotovitve so primerjali z državno demografiko, da bi ocenili izpostavljenost in morebiten vpliv na območju celotne ZDA.

plinski štedilnik
Foto: PROFIMEDIA

Po oceni raziskovalcev je dolgotrajna izpostavljenost dušikovemu dioksidu zaradi plinskih štedilnikov povzročila okoli 50.000 trenutnih primerov otroške astme v ZDA. Ko so upoštevali še kratkotrajno izpostavljenost in izpostavljenost ostalim toksinom, ki jih spuščajo plameni plinskih štedilnikov, številka zraste na 200.000 primerov. Dolgotrajna izpostavljenost je po njihovi oceni povzročila tudi okoli 19.000 prezgodnjih smrti v ZDA.

Kuhanje na plinskih štedilnikih je zato treba omejiti, kolikor je le mogoče, pravijo strokovnjaki. Onesnaženje povzročajo plameni, zato ga lahko omejimo s kratkotrajnejšim kuhanjem na nizkem ognju, dodajajo.

“Ključno je uporabiti manj plina,” je poudaril Jackson. “Obstaja neposredna povezava med količino plina, ki se med kuhanjem porabi, in količino onesnaženja, ki se pri tem sprosti. Karkoli, kar zmanjša količino gorenja, denimo uporaba zgolj enega gorilnika naenkrat, že pripomore k boljšemu zdravju ljudi.”

Mnogi Američani, ki domove najemajo ali imajo omejen dohodek, si ne morejo privoščiti zamenjave štedilnika, a pomaga lahko že uporaba indukcijske plošče za manjša kuhinjska opravila, na primer vretje vode. Pomembno je tudi redno prezračevanje prostorov.

“Večina nas 90 odstotkov svojega časa ali več preživi znotraj. To je zrak, ki ga povečini dihamo,” je še dejal Jackson. Tega zraka po njegovih besedah ne nadzoruje nobena državna agencija, zato moramo po tem, ko smo kakovost zraka desetletja ignorirali, to zdaj storiti sami.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje