Nova študija ugotavlja, da predelana hrana škoduje vsem večjim človeškim organom

Ultra procesirana hrana lahko škoduje čisto vsem večjim organom v človeškem telesu, zato predstavlja veliko grožnjo javnemu zdravju, je pokazal največji pregled znanstvenih ugotovitev.

Strokovnjaki so ugotovili tudi, da ultra procesirana hrana zelo hitro nadomešča sveže obroke, tako pri prehrani otrok kot odraslih. Trend zaznavajo po vsem svetu, skupaj z njim pa opažajo vse večje tveganje za pojav številnih zdravstvenih težav, vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, srčnimi boleznimi in depresijo, povzema Guardian.

Pregled dokazov kaže, da za strmim porastom uživanja ultraprocesirane hrane stojijo velike korporacije, ki s tem služijo. Pri promociji nezdrave hrane uporabljajo vrsto agresivnih tržnih prijemov, s katerimi spodbujajo potrošnjo, ovirajo znanstvene razprave in preprečujejo regulacijo izdelkov.

Dokazi, ki jih je pregledalo 43 vodilnih svetovnih strokovnjakov s področja zdravja in prehrane, kažejo, da je prehrana, ki temelji na ultra predelanih živilih, povezana s prenajedanjem, slabo prehransko kakovostjo in večjo izpostavljenostjo škodljivim kemikalijam in dodatkom.

Te ugotovitve so bile objavljene v tridelni seriji znanstvenih člankov v ugledni reviji Lancet.

Nismo biološko prilagojeni na tako hrano

Strokovnjaki so skupaj pregledali 104 dolgoročne študije. Pri 92 so našli povezavo ultra predelane hrane s pojavom ene ali več kroničnih bolezni in prezgodnjo smrtjo.

"Prvi članek v tej seriji kaže, da ultra predelana hrana škoduje vsem večjim organskim sistemom v človeškem telesu. Dokazi močno kažejo, da ljudje nismo biološko prilagojeni za njeno uživanje," je poudaril eden od avtorjev prof. Carlos Monteiro, ki na Univerzi v São Paulu predava o javnem zdravju in prehrani.

S kolegi je sestavil kategorizator živil s kategorijami od 1 do 4. V prvo kategorijo so uvrščena nepredelana živila, v kategorijo 4 pa ultra predelana.

Prednost ima denar, ne zdravje

Ugotovili so, da podjetja ultra predelana živila, torej živila v kategoriji 4, snujejo in tržijo na način, ki izpodriva svežo hrano. Na ta način podjetja povečajo svoj dobiček, je dodal Monteiro.

Drugi članek v seriji predlaga politike za regulacijo in zmanjšanje proizvodnje, trženja in uživanja ultra predelane hrane. Tretji članek pa govori o tem, da porast ultra predelane hrane ne temelji na individualnih odločitvah, ampak spodbudi velikih korporacij. "Živilska podjetja dajejo prednost dobičku," opozarja Monteiro.

Soavtor člankov prof. Barry Popkin z Univerze v Severni Karolini ob tem izpostavlja, da strokovnjaki pozivajo k bolj transparentni označbi ultra procesiranih živil. Predlagajo uvedbo oznak na sprednjo stran embalaže izdelkov, kamor bi zapisali tudi prekomerno količino nasičenih maščob, sladkorja in soli.