Washington grozi: Lahko bi se umaknili iz pogajanj o Ukrajini

Združene države Amerike bi se lahko umaknile iz posredovanja za končanje vojne v Ukrajini, če ne bo napredka, je po pogovorih s predstavniki evropskih držav v Parizu dejal ameriški zunanji minister Marco Rubio. "V nekaj dneh moramo ugotoviti, ali je to kratkoročno možno, ker če ni, mislim, da bomo morali iti dalje," je dejal novinarjem ob odhodu iz Pariza. "Če je, smo zraven. Če ni, potem (...) imamo druge prioritete, na katere se moramo prav tako osredotočiti," je dodal.
Izpostavil je, da ZDA zadnja tri leta pomagajo Ukrajini in hočejo, da se vojna konča, a kot je dodal, to ni njihova vojna, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izjave je podal po srečanju s predstavniki več evropskih držav, ki so bile doslej v Trumpovih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini brez sedeža za mizo.

Besede Rubia je danes v Beli hiši potrdil tudi predsednik Donald Trump, ki je dejal, da se bodo ZDA v umaknile, če ne bo dogovora o koncu vojne, poroča AFP. "Nimamo natančnega števila dni, ampak kmalu, to želimo dokončati," je dejal Trump.

Ob tem ni pripisal krivde niti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu niti ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Vztrajal pa je, da morata obe strani doseči napredek. "Če bo zdaj ena od strani iz nekega razloga to zelo oteževala, bomo samo rekli: 'Neumni ste. Vi ste bedaki. Ste strašni ljudje' - in bomo preprosto odnehali," je dejal Trump. Upam, da nam tega ne bo treba storiti," je dodal.

Trump je pred vrnitvijo v Belo hišo večkrat dejal, da bo vojno v Ukrajini končal v 24 urah. Pred kratkim je dejal, da je bil sarkastičen. Prizadevanja ZDA sicer zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, Moskva pa je zavrnila prekinitev ognja.

Kot je dejal Rubio, so bili evropski predstavniki na pogovorih v četrtek v veliko pomoč in konstruktivni. "Želimo, da ostanejo zraven (...) Mislim, da nam lahko Združeno kraljestvo in Francija pomagata doseči napredek in priti bližje rešitvi," je dejal. Bolj jasne odgovore na nekatera vprašanja pričakuje na novem srečanju ZDA, Francije, Združenega kraljestva, Nemčije in Ukrajine prihodnji teden, je dejal.

Izrazil je še upanje, da bodo evropske države razmislile o ukinitvi sankcij, ki so jih proti Rusiji uvedle po njeni invaziji na Ukrajino leta 2022.

Ruski veleposlanik v ZN: Premirje trenutno ni realistično

Da premirje trenutno ni realistično, saj da Ukrajina ne upošteva moratorija na napade na energetske objekte, pa je po srečanju Združenih narodov dejal ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija. Ob tem je dodal, da so bila posvetovanja, ki so na željo Rusije potekala za zaprtimi vrati, "najbolj čudna doslej". “Govoril sem jaz, govorili so Američani in nihče drug,” je dejal.
Ukrajina sicer Moskvo prav tako obtožuje, da se ne drži dogovora o nenapadanju energetike.

“Države, ki podpirajo Kijev, niso znale odgovoriti, ali ga bodo prisilile v spoštovanje moratorija, ampak so spet za vse krivile Rusijo. Imamo ameriško resolucijo, ki poziva k miru, vendar bo ta odvisen od določil morebitnega premirja oziroma besedila v dokumentu,” je dejal Nebenzija in dodal, da je to mnenje posredoval Moskvi.

“Varnostni svet je danes razpravljal za zaprtimi vrati, ker je Rusija skušala iz razprave izključiti Ukrajino. Za trajni mir je potrebno vključiti vse strani v vojni,” je v imenu Slovenije, Danske, Francije, Grčije in Združenega kraljestva izjavil veleposlanik Samuel Žbogar.

“Na posvetovanjih smo ponovno poudarili zavezanost končanju ruske agresivne vojne ter doseganju pravičnega, trajnega in celovitega miru v Ukrajini. S tem v mislih smo pozdravili diplomatska prizadevanja ZDA za dosego celovite prekinitve ognja. Rusijo pozivamo, naj se strinja s popolno, brezpogojno prekinitvijo ognja in ukrepa v smeri trajnega miru v Evropi,” je dejal.

Izjava pravi, da si Ukrajina želi miru in je to dokazala, ko se je strinjala s popolno prekinitvijo ognja. “Rusija je danes to ponovno zavrnila. Srečanje je potekalo po tem, ko je Rusija sprožila vrsto smrtonosnih zračnih napadov po vsej Ukrajini,” je dejal Žbogar in navedel nedavne napade v Sumiju in Krivem Rogu.

“Ponovno potrjujemo neomajno podporo Ukrajini in ponavljamo poziv generalnega sekretarja ZN k trajni prekinitvi ognja in smiselnim prizadevanjem za pravičen, trajen in celovit mir,” je še dodal.

Iztekla se je veljavnost ukaza o prekinitvi napadov na energetske objekte

Danes se je iztekla 30-dnevna veljavnost ukaza o prekinitvi napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki ga je 18. marca izdal Vladimir Putin, je sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je dodal, da predsednik ni podal dodatnih navodil v zvezi s tem.
Putin je na prekinitev napadov pristal po telefonskem pogovoru s Trumpom, v katerem pa se ni strinjal s predlogom o začasni popolni prekinitvi ognja, na kar je pred tem pristal Kijev.

Rusija in Ukrajina sta se na ločenih pogovorih z Američani v Savdski Arabiji nato strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju. Zavezali so se tudi prepovedi napadov na energetske objekte in prizadevanjem za vzpostavitev trajnega miru.

Nove žrtve ruskih napadov v Ukrajini

Rusija je sicer ponoči znova napadla ukrajinski mesti Harkov in Sumi. Kot so sporočile ukrajinske oblasti, sta bila v napadu ubita dva človeka, več deset pa je ranjenih. Po besedah župana Harkova Igorja Terehova je ruska raketa zadela gosto naseljen predel mesta in zahtevala življenje enega človeka. Ob tem so sprva poročali o nekaj manj kot 30 ranjenih, kasneje pa je število naraslo na najmanj 54.
"Po predhodnih informacijah so bili napadi na Harkov izvedeni z balističnimi raketami s kasetnim strelivom," je na družbenem omrežju Telegram zapisal Terehov in dodal, da je poškodovanih najmanj 15 stanovanjskih stavb.

Še en človek je bil ubit, en pa ranjen v napadu ruskega brezpilotnika v Sumiju. Mesto na severovzhodu Ukrajine se je konec tedna znašlo v središču pozornosti mednarodne javnosti, potem ko je ruski napad tam zahteval več kot 30 smrtnih žrtev. Napad je ostro obsodilo več držav, vključno s Slovenijo.

O eksplozijah so sicer ponoči poročali tudi iz predmestja Kijeva in Dnipra.

Ruska zračna obramba je medtem nad regijami Voronež, Belgorod, Rostov in Krasnodar ter leta 2014 anektiranim Krimom sestrelila 56 ukrajinskih brezpilotnikov, je na Telegramu sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. O žrtvah ali večji škodi zaenkrat ni poročil.

Nadaljujejo se tudi spopadi na fronti. Ukrajinska vojska je v četrtek zatrdila, da je v pri mestu Pokrovsk, pomembnemu logističnemu vozlišču v vzhodni regiji Doneck, po mesecih izgubljanja ozemlja izvedla uspešen protinapad, med katerim je pridobila približno 16 kvadratnih kilometrov.

Kitajska zanika obtožbe o dobavi orožja Rusiji

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Džian pa je medtem obtožbo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da dobavlja orožje Rusiji, zavrnil kot lažno in politično manipulacijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Poudaril je, da Kitajska nobeni strani v ukrajinskem konfliktu ni nikoli dobavila smrtonosnega orožja in da "strogo nadzoruje izvoz izdelkov, ki jih je mogoče uporabljati v civilne in vojaške namene", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Dodal je, da je bilo stališče Kitajske do ukrajinskega konflikta vedno dosledno in da je "dejavno sodelovala pri spodbujanju premirja in omogočanju mirovnih pogovorov".

Zelenski je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v četrtek obtožil Peking, da Rusiji dobavlja orožje. Dejal je, da imajo obveščevalne informacije, da ji Peking dobavlja topništvo in da kitajski predstavniki na ruskem ozemlju proizvajajo orožje. Razkritje več podrobnosti je napovedal v prihodnjem tednu.

Pred tem je Peking obtožil, da je odobril novačenje kitajskih državljanov za rusko vojsko, kar je ta prav tako zanikal.

Kitajska, najpomembnejša partnerka Rusije, med triletno rusko agresijo v Ukrajini vztrajno trdi, da je v konfliktu nevtralna ob poudarjanju, da si želi diplomatske rešitve.