Menu Item
Donald Trump se je v predvolilni kampanji zavzemal za poostritev varovanja državnih meja in izvajanje deportacij. V njegovem imenu bo nad tem po prevzemu oblasti bdel "car mej" Tom Homan, ki bo po imenovanju zadolžen za deportacije ljudi, ki v ZDA bivajo nezakonito. Homan je demokratom, ki bi jih lahko ovirali pri izvajanju omenjene politike, zdaj sporočil, naj se jim umaknejo s poti. "Imam sporočilo za milijone nezakonitih priseljencev, ki jih je Biden spustil v našo državo v nasprotju z zvezno zakonodajo: Imate prav. Raje začnite pakirati," je že julija dejal na republikanski konvenciji v Milwaukeeju.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump izbira svojo ožjo ekipo. Kot je bilo razbrati že iz njegovih stališč, ki jih je izrekel na predvolilnih shodih in nekaterih soočenjih, bo tudi v tokratnem mandatu posebno pozornost namenjal ščitenju meja, preprečevanju nezakonitih vstopov v državo in deportacijam nezakonitih priseljencev v ZDA.
Da misli resno, je pokazal z odločitvijo, da bo za t. i. carja mej imenoval Toma Homana, sicer nekdanjega direktorja ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE). Ta bo zadolžen za vse oblike deportacij ljudi, ki v ZDA bivajo nezakonito.
Nekateri demokratski voditelji v nekaterih mestih po zveznih državah so že sporočili, da bi se lahko uprli Trumpovim načrtom za množične deportacije. V ZDA imajo določena mesta namreč t. i. status zatočišč. Gre za območja, ki omejujejo ali zavračajo sodelovanje z nacionalno vlado pri uveljavljanju zakonodaje o priseljevanju. Po podatkih iz leta 2021 imajo v ZDA ta status zvezne države, okrožja ali posamezna mesta znotraj Kalifornije, Kolorada, Connecticuta, Illinoisa, Massachusettsa, New Jerseyja, New Mexica, New Yorka, Oregona, Vermonta in Washingtona.
“Ne bo šlo za množično prečiščevanje sosesk”
“To so zatočišča za kriminalce,” je za Fox News dejal Homan, ki je že oktobra v pogovoru za CBS sicer napovedal, da pri deportacijah ne bodo ločevali družin, temveč bodo izganjali celotne družine. Njegova izjava je v domači in mednarodni javnosti naletela na veliko ogorčenje. “Ne bo šlo za množično prečiščevanje sosesk. Ne bo šlo za gradnjo koncentracijskih taborišč. O vsem tem sem bral in to je smešno,” je še dejal tedaj.
Homan, ki je vodil ICE v prvem Trumpovem mandatu med letoma 2017 in 2018, sicer velja za zagovornika sporne odločitve o ločitvi otrok nezakonitih priseljencev od staršev. Homan in Trump sta pozneje po poročanju STA trdila, da je bil ukrep namenjen odvračanju, da družine sploh ne bi želele priti v ZDA.
Demokratskim zakonodajalcem, ki bi se uprli idejam za množične deportacije, Homan sporoča: “Umaknite se nam s poti. /…/ Mi bomo opravili to delo.” Kot je dejal za CBS, bi se zdaj lahko osredotočili tudi na priseljence, ki niso kriminalci in so v državi nezakonito. To bi spremenilo politiko administracije aktualnega predsednika Joeja Bidna, po kateri se je ICE osredotočal na deportacijo hudih kriminalcev ali ljudi, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti.
Trump se je pred meseci že zavezal, da bo ukrepal proti omenjenim mestom in okrožjem, ki priseljencem omogočajo zatočišče. Sodelovanje lokalnih oblasti pri deportacijah je namreč ključnega pomena. “ICE lahko veliko lažje izpusti nekoga iz zapora, če sodelujejo lokalni organi pregona, kot da jih morajo iskati sami,” je avgusta za BBC dejala politična analitičarka na Inštitutu za migracijsko politiko s sedežem v Washingtonu Kathleen Bush-Joseph.
Največ deportacij pod Obamo
Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost je v ZDA trenutno približno 11 milijonov nezakonitih priseljencev, število pa od leta 2005 le malo niha. Med njimi ima v ZDA večina stalno prebivališče, skoraj štiri petine jih je v državi že več kot deset let.
Množične deportacije bi pomenile velike finančne vložke, pa tudi veliko število osebja. Strokovnjaki dvomijo, da bi 20.000 agentov ICE in podpornega osebja zadostovalo za deportacije tako velikega števila ljudi. Prav tako bi za to potrebovali na desetine, mogoče tudi stotine milijard dolarjev, proračun ICE, namenjen deportacijam, pa je leta 2023 znašal 420 milijonov dolarjev (okoli 395 milijonov evrov).
Največ deportacij so v ZDA v zadnjih desetletjih izvedli pod administracijo Baracka Obame. V prvih treh letih vladanja Obame so deportirali 1,2 milijona ljudi, v prvih treh letih Trumpove administracije pa nekaj pod 800.000 ljudi, je poročal Washington Post.
Pod Bidnom deportirali primerljivo število ljudi kot pod Trumpom
“Imam sporočilo za milijone nezakonitih priseljencev, ki jih je Biden spustil v našo državo v nasprotju z zvezno zakonodajo: Imate prav. Raje začnite pakirati,” je Homan napovedal že na julijski republikanski konvenciji v Milwaukeeju. Tudi pod Bidnom so ZDA po uradnih podatkih sicer deportirale primerljivo število ljudi kot pod prvo Trumpovo administracijo.
Trump je že napovedal, da bo za pomoč pri deportacijah vključil tudi nacionalno gardo in druge vojaške sile. Vloga ameriške vojske je bila pri teh nalogah v preteklosti omejena na podporo na ameriško-mehiški meji.
Homan je tesno ob Trumpu že leta. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je sodeloval pri pripravi Projekta 2025 – obsežnega načrta dela konservativcev za naslednjega republikanskega predsednika, od katerega se je Trump med kampanjo sicer distanciral. S projektom želijo spodbuditi konservativne politike za preoblikovanje zvezne vlade ZDA in utrditev izvršilne oblasti po Trumpovi inavguraciji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje