Dokumenti, ki so jih novinarji srbskega portala Krik pridobili v okviru mednarodnega projekta "Pandorini dokumenti", dokazujejo, da je bil srbski finančni minister Siniša Mali lastnik 24 luksuznih stanovanj na bolgarski obali. Kot lastnik dveh offshore podjetij na Britanskih Deviških otokih je Mali kupil 23 prestižnih stanovanj, enega pa je kupil na svoje ime.
Ko so novinarji portala Krik in novinarske mreže OCCRP leta 2015 razkrili, da je takratni beograjski župan Siniša Mali kupil 24 luksuznih stanovanj v bolgarskem letovišču Sveti Nikola na obali Črnega morja, je bil ta jezen na medije. Novinarjem je očital, da lažejo, poroča Danas.
“Če boste ugotovili, da sem lastnik kateregakoli od teh stanovanj, je takoj vaše. Takoj boste dobili ključe,” je novinarjem Krika povedal na izredni novinarski konferenci, ki jo je sklical prav zaradi te preiskave.
Odkritje, da je Mali kupil te nepremičnine, je v javnosti sprožilo burne odzive. Njihova vrednost je znašala približno pet milijonov evrov in je večkrat presegla zakoniti dohodek Malija, poroča Krik na svoji spletni strani.
Mali je priznal, da je kupil eno stanovanje, tisto, katerega lastnina je bila vpisana na njegovo ime. Vendar je trdil, da nima ničesar z dvema podjetjema, Brigham Holding & Finance Inc. in Etham Invest & Finance Corp., ki sta kupili preostalih 23 stanovanj.
Podjetij in stanovanj ni prijavil agenciji
Mali je bil lastnik teh dveh offshore podjetij z Britanskih Deviških otokov, ko je postal beograjski župan. Takrat je bil po zakonu dolžan vsa svoja podjetja prijaviti Agenciji za preprečevanje korupcije, česar ni storil. Zakon določa zaporne kazni za uradnike, ki ne prijavijo premoženja.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić že leta zagovarja svojega tesnega sodelavca in trdi, da je Krik lagal.
“Povsem zaupam ministru Siniši Maliju,” je na začetku tega leta dejal Vučić. “Spomnil vas bom na vse laži o njem, o 24 stanovanjih v Bolgariji. Politiki, ki so vodili to kampanjo, so lagali. Mediji so lagali.”
Zdaj, šest let pozneje, so v mednarodnem projektu “Pandorini dokumenti”, ki ga vodi Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), iz agencije za ustanovitev offshore podjetij “Trident Trust” (katerega stranka je bil tudi Mali) prišli v javnost dokumenti, da je bil Mali vsekakor lastnik dveh offshore podjetij in stanovanj v Bolgariji.
Borut Živulović/BOBO
Srbski predsednik Aleksandar Vučić dosledno brani Malija.
Kupčija prek offshore podjetij
Britanski Deviški otoki, država v Karibskem morju, kjer je Mali ustanovil podjetji, veljajo za znano davčno oazo, ki jo uporabljajo politiki, tajkuni in kriminalci za skrivanje premoženja. Zaradi netransparentnosti v tej državi lahko lastniki podjetij skrivajo svojo identiteto.
Prav to se je zgodilo v tem primeru. Trident Trust je najprej registriral dve podjetji za Malija: Brigham Holding & Finance Inc. in Etham Invest & Finance Corp., nato pa sta ti podjetji kupili dve podjetji v Bolgariji – Erma 11 in Erul 11 – ki sta bili lastniki stanovanj.
Mali je bil v dokumentih o prodaji stanovanj omenjen kot direktor offshore podjetij z Britanskih Deviških otokov, zato so ga novinarji Krika prej povezali s temi nepremičninami.
Novi dokumenti v projektu “Pandorini dokumenti” – potrdila o lastništvu nad podjetji – razkrivajo, da je bil tudi lastnik teh podjetij.
Mali je stanovanja kupoval v letih 2012 in 2013, ko je bil ekonomsko-finančni svetovalec takratnega podpredsednika srbske vlade Aleksandra Vučića. Mali je bil na tem mestu zadolžen za pogajanja z Združenimi arabskimi emirati glede naložb v kapitalske projekte – privatizacijo nacionalnega letalskega prevoznika “JAT” in gradnjo “Beograda na vodi”.
Ime osebe, od katere je Mali kupil stanovanja, vnaša še več dvoma o celotni zgodbi.
Mali je kupil 24 stanovanj v Bolgariji od podjetja Srđana Dabića, nekdanjega košarkarja in direktorja srbske podružnice znane ruske naftne družbe “Lukoil”.
Na začetku novega tisočletja, ko je delal na Agenciji za privatizacijo, je Siniša Mali kot direktor Centra za razpise nadzoroval privatizacijo največjih podjetij v državni lasti, zadolžen pa je bil za prodajo srbske verige bencinskih črpalk Beopetrol Lukoilu.
Mali je v tem poslu zastopal državo Srbijo, interese “Lukoila” pa je zastopal poslovnež Srđan Dabić. Srbske črpalke so leta 2003 prodali Lukoilu za 117 milijonov evrov.
Svet za boj proti korupciji je pozneje ugotovil, da “Lukoil” ni izpolnil pogodbe in da je “Beopetrolu” povzročil za nekaj milijonov evrov škode. Namesto da bi vlagal v srbske bencinske črpalke, je “Lukoil” denar dobil tako, da je od “Beopetrola” dobil posojilo v znesku 105 milijonov evrov.
Sum pranja denarja
Kmalu zatem, ko je Mali kupil stanovanja v Bolgariji, ki so bila na trgu vredna približno pet milijonov evrov, jih je začel prodajati. Dve stanovanji, ki nista med največjimi, je v letih 2013 in 2014 prodal za skupaj 120.000 evrov.
Nato je izstopil iz lastništva v offshore podjetjih.
Avgusta 2014, nekaj mesecev po tem, ko je postal beograjski župan, je Mali offshore podjetji prenesel na lokalno odvetnico Ano Panajotovo, ki je nato prodala še več stanovanj.
Čeprav Mali uradno ni bil več lastnik, je bil še vedno povezan s stanovanji – njegov podpis je Krik našel na dokumentu iz leta 2015. Mali je namreč v imenu offshore podjetja podpisal sklep o predložitvi finančnega poročila za hčerinsko družbo podjetja v Bolgariji leta 2015.
Mali se je javno zagovarjal, da je njegov podpis na tem dokumentu ponarejen.
Po vrsti člankov Krika o sumljivih zadevah, v katere je bil vpleten beograjski župan, se je odzvala tudi Agencija za preprečevanje korupcije. V postopku, ki se je začel leta 2015, je agencija potrdila ugotovitve Krika in našla dokaze, ki kažejo, da je Mali sodeloval pri pranju denarja. Agencija je primer posredovala višjemu državnemu tožilstvu v Beogradu.
Tožilstvo je v zadevo vključilo tudi Upravo za preprečevanje pranja denarja, od katere so zahtevali, da preveri vse bančne račune in transakcije Siniše Malija in njegovih družinskih članov. Po preiskavi je uprava sestavila poročilo s podrobnostmi o več sumljivih finančnih transakcijah, povezanih z Malijem, njegovo bivšo ženo, pa tudi s podjetji, ki jih je imel v lasti ali za katere je delal. Ugotovili so, da ima Mali pod nadzorom najmanj 45 bančnih računov in da je razpolagal z več denarja, kot je imel prikazanih dohodkov. Prav tako je bila bolgarska odvetnica Ana Panajotova vpletena v vrsto sumljivih transakcij, od katerih so nekatere vključevale prodajo stanovanj v Bolgariji.
Kljub tem ugotovitvam je višje tožilstvo postopek ustavilo in navedlo, da ne najde dokazov o kaznivih dejanjih.
Vučić je Malija leta 2018 postavil za ministra za finance – in tako je Mali prevzel nadzor nad Upravo za preprečevanje pranja denarja.
Odkar je Mali postal minister, so banka in tamkajšnje davčne službe zaplenile ali zamrznile več stanovanj v Bolgariji.
Iz podjetja Trident Trust so novinarjem povedali, da poslujejo v skladu z zakonom in nočejo dati izjav o svojih strankah. Panajotova je dejala le: “Nočem komentirati, s tem je bilo preveč škandalov”.
Mali se ni odzval na klic novinarja Krika za intervju, prav tako ni odgovoril na podrobna vprašanja, ki so mu jih poslali.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!