Nocoj bo po dolgotrajnem sestavljanju in iskanju podpore razkrili novo francosko vlado pod vodstvom Michela Barniera. Največ ministrskih mest naj bi dobili člani sredinskega zavezništva Emmanuela Macrona. Novo vladno ekipo čaka nemirno okolje, pohiteti pa bodo morali s pripravo osnutka proračuna in urejanjem javnih financ.
Francoski premier Michel Barnier je po današnjem odločilnem srečanju s partnerji z desnice in sredine uspel sestaviti vlado, ki bo “pripravljena delovati v korist Francije”, in jo bo še nocoj predlagal predsedniku Emmanuelu Macronu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz premierjevega urada.
Nekdanji premier in Macronov zaveznik Gabriel Attal je sporočil, da naj bi Barnier sestavil vlado s 16 ministri, skupno pa bi imela 38 članov, navaja AFP. V želji po ravnovesju pri oblikovanju vlade naj bi Barnier na ministrske položaje imenoval deset članov sredinskega zavezništva pod vodstvom Macronove stranke Preporod in tri iz vrst desnih Republikancev (LR), politična pripadnost ostalih treh pa za zdaj ostaja neznanka.
Barnier je na srečanju s partnerji izjavil, da namerava “izboljšati življenjski standard Francozov in delovanje javnih služb, zlasti šolstva in zdravstva, zagotoviti varnost, nadzorovati priseljevanje in pospešiti integracijo, spodbujati podjetja in kmete ter okrepiti gospodarsko privlačnost Francije, nadzorovati javne finance in zmanjšati ekološki dolg”, so v njegovem uradu zapisali v sporočilu za javnost.
Macron je Barniera, ki je bil v preteklosti okoljski, zunanji in kmetijski minister ter glavni pogajalec EU za brexit, v začetku septembra imenoval za svojega kompromisnega kandidata za vodenje vlade. Njegovo izbiro je utemeljil s tem, da je v razdrobljenem političnem okolju sposoben “čim širšega združevanja”. Po prevzemu položaja je Barnier napovedal spremembe in pretrese. Zatrdil je, da se bo kot predsednik vlade odzval na izzive, jezo in trpljenje Francozov. Med prednostnimi nalogami je navedel šolstvo, varnost, priseljevanje, zaposlovanje in kupno moč.
Njegovo imenovanje je razburilo zlasti leve stranke, ki so v okviru zavezništva Nova ljudska fronta (NFP) na predčasnih parlamentarnih volitvah 7. julija prejele največ glasov, vendar je Macron zavrnil njihovo kandidatko za sestavo vlade. Iskal je namreč kandidata, ki bi užival širšo podporo in mu ne bi že takoj grozil padec zaradi neizglasovane zaupnice.
Barnier je sicer prav tako pod pritiskom, njegova vlada pa mora čim prej začeti z delom, med drugim zaradi roka za predložitev osnutka proračuna za leto 2025, ki se izteče 1. oktobra. Ob tem se mora pripraviti na ostro bitko glede davkov in javnofinančne porabe. Novi premier je ta teden že priznal, da je stanje francoskih javnih financ zelo resno, Francija pa je zaradi kršitev javnofinančnih pravil EU tudi v postopku pred Evropsko komisijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!