Menu Item
Dolgoletni madžarski premier Viktor Orban ima novega izzivalca, nekdanjega člana svoje stranke Fidesz Petra Magyarja. Ta je na evropskih volitvah s svojo stranko unovčil kapital z demonstracij, katerih vodja je bil. Magyar v pogovoru za N1 govori o razlogih, zakaj se je iz člana Orbanove stranke prelevil v glasnega kritika njegove vlade, o tem, od kod izvira njegovo prepričanje, da je na naslednjih parlamentarnih volitvah Orbana že mogoče premagati, o napetih odnosih med Budimpešto in Brusljem in tem, zakaj tudi on ne podpira pošiljanja orožja Ukrajini.
Letošnje evropske volitve so stranki Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki državi neprekinjeno vlada 14 let, prinesle najslabši rezultat od vstopa Madžarske v EU. Kljub temu da je Orbanova stranka s 44,8 odstotka glasov še vedno prepričljivo zmagala, je bil ta izid zanjo pod pričakovanji. Fidesz je na vseh dotedanjih evropskih volitvah, z izjemo prvih leta 2004, prejel več kot 50 odstotkov glasov.
Še bolj je izstopalo 29,6 odstotka glasov, ki jih je dobila Stranka spoštovanja in svobode – Tisza. To je bil najboljši rezultat na evropskih volitvah, ki ga je po letu 2004 dosegla katerakoli opozicijska stranka na Madžarskem. Tisza je dober rezultat imela tudi na lokalnih volitvah v Budimpešti, javnomnenjske ankete pa kažejo, da se je Fideszu približala na nekaj odstotnih točk.
Vse bolj je očitno, da ima Viktor Orban novega in zelo resnega izzivalca. To je predsednik Tisze Peter Magyar, ki je bil v Evropski parlament kot nosilec liste tudi izvoljen. V mesecih pred volitvami je organiziral protestne shode proti Orbanu, je glasen kritik Fideszove vladavine, ki se je na čelo Orbanovih nasprotnikov zavihtel prav iz Orbanove stranke.
Vse od leta 2002 je bil namreč član Fidesza in je v tem času opravljal več pomembnih funkcij: bil je uradnik na zunanjem ministrstvu, delal je na madžarskem predstavništvu v Bruslju, v zadnjem obdobju je opravljal različne funkcije v javnih in državnih podjetjih. Politik je šele nekaj mesecev, odkar so ga volilci kot nosilca liste izvolili v Evropski parlament. “Iskreno, to nikoli nisem želel postati,” pove v pogovoru za N1 ob robu nedavnega kongresa NSi, kjer je bil gost.
Iz Fideszovega notranjega kroga na čelo protivladnih protestov
Magyar poudarja, da kot član Fidesza nikoli ni bil izvoljen ali imenovan na visoki politični položaj v vladi ali stranki. “Imel sem upanje in imeli smo obljube stranke o tem, kako bo spremenila državo v evropsko, državljansko, demokratično in uspešno. Seveda so bile to laži,” pove v pogovoru za N1.
Kot pravi, se je težav s korupcijo in propagando začel zavedati pred desetimi leti. Ko je bila njegova takratna žena Judit Varga leta 2018 imenovana za državno sekretarko v Orbanovem kabinetu in leto kasneje za ministrico za pravosodje, so se mu vrata notranjega Orbanovega kroga bolj odprla in dobil je vpogled v delovanje vladnega propagandnega stroja in njegove moči. “Takrat sem že postajal kritičen, najprej v internih krogih s prijatelji.”
Kaplja čez rob pa je prišla februarja letos, ko je v javnosti odjeknilo, da je madžarska predsednica Katalin Novak aprila lani pomilostila moškega, obsojenega zaradi prikrivanja spolnih zlorab v domu za otroke in mladostnike. Poleg predsednice je takrat odstopila tudi pravosodna ministrica Varga, Magyarjeva bivša žena.
Magyarja je, kot pravi, zmotila reakcija vlade. “Onidve (Varga in Novak, op. a.) sta bili krivi za vse, politikov, ki so bili zares odgovorni, pa se ni omenjalo,” pove. Takrat je zapustil stranko in položaje v javnih podjetjih ter v intervjujih za nevladne madžarske medije ostro nastopil proti Fideszu in Orbanu. “Hotel sem le stopiti na plano in povedati nekaj o vladni mašineriji. Nisem pričakoval učinka, ki ga je imel prvi intervju.” Temu je sledilo obdobje protestnih shodov pod njegovim vodstvom, na katere je prihajalo več deset tisoč ljudi.
Magyar je nato z ekipo, ki se je okoli njega zbrala med protesti, pred evropskimi volitvami prevzel že obstoječo stranko Tisza, ki je bila pred tem majhna in neznana. Na vprašanje, ali bo stranka na naslednje parlamentarne volitve, ki bodo po rednem scenariju aprila 2026, šla pod njegovim vodstvom, odgovarja, da je za to odločitev še prezgodaj. Kot pravi, je stranka pred širitvijo, na včlanitev pa po njegovih besedah čaka okoli 10.000 ljudi, ki bi lahko za predsednika nominirali tudi nekoga drugega. Po ocenah zunanjih opazovalcev je to sicer malo verjetno.
“Madžari imajo dovolj laži, propagande in razširjene korupcije”
Orbanov izzivalec v pogovoru za N1 izpostavi tudi, da je Madžarska v politični, finančni, gospodarski in etični krizi. “Madžari imajo dovolj laži, propagande, razširjene korupcije. Vsem je jasno, da imamo sesuto gospodarstvo, zdravstvo, energetiko, sistem javnega prevoza, izobraževanje. Za nami so izgubljena desetletja. Tako kot Slovenija smo bili pred 20 leti vodilni, sedaj pa smo uradno najrevnejša in najbolj skorumpirana članica EU. Madžarom to ni všeč,” pravi Magyar in dodaja, da sta Orban in Fidesz izgubila stik z ljudmi in realnostjo.
Ob tem priznava, da je med volilci veliko skepticizma, politiki pa da so med najbolj nepriljubljenimi osebami v državi. Zakaj naj torej ljudje zaupajo njemu? “Če bomo imeli to možnost, bi želeli spremeniti ustavo, ki bi določila, da je nekdo lahko premier največ dva mandata. Moč spremeni vsakogar, zato potrebujemo sistem zavor in ravnovesij, ki ga je Orbanova vlada uničila,” odgovarja Magyar in dodaja, da so državni aparat in javni mediji polni Fideszovih ljudi. “Težko si je predstavljati, da obstaja članica EU, v kateri predsednik opozicijske stranke pol leta ne more priti na javno televizijo,” doda.
“Naj čakamo 20, 30 let, da Orban izgine?”
Na vprašanje, od kod samozavest, da lahko v še vedno močno Orbanovi državi zmagajo, odgovarja: “Vemo, da to ni enakovredna tekma, vendar nočem sprejeti izgovora stare opozicije, da se v takih okoliščinah ne da poraziti Fidesza. Kaj lahko potem storimo? Naj čakamo 20 ali 30 let, da Orban izgine? Lahko imamo slabše možnosti in manjši proračun, tako kot ima kak madžarski klub manjše možnosti proti Barceloni ali Real Madridu. A možnost vedno obstaja, žoga je okrogla. Imamo potreben zagon,” pove.
Kot svojo prednost šteje to, da pozna “sistem od znotraj”. Prepričan je tudi, da bo Fidesz pred volitvami v svojo korist spremenil tudi volilno zakonodajo, a hkrati verjame, da ljudje vladajoči stranki po 16 letih ne bodo več verjeli. “Nimamo česa izgubiti, optimističen sem, da lahko državo korak za korakom dobimo nazaj in jo zgradimo na novo,” pojasni svoj optimizem.
Prepričan je tudi, da ne bo delil usode Petra Markija – Zaya, ki je Orbana izzval ob zadnjih parlamentarnih volitvah. Leta 2022 je namreč nastala koalicija opozicijskih strank, ki jo je na volitve popeljal Marki – Zay, na koncu pa je ob napetostih med ideološko različnimi strankami opozicijskega bloka Fidesz prepričljivo zmagal in ohranil ustavno večino. “Peter (Marki – Zay, op. a.) je kandidiral s koalicijo strank, med katerimi je bila tudi stranka nekdanjega premierja Ferenca Gyurcsanyja, ki je najbolj osovražen politik na Madžarskem,” za N1 pove Magyar.
Za boljši odnos z EU, a orožja v Ukrajino ne bi pošiljal
Predsednik stranke Tisza poleg izboljšanja gospodarstva in javnih sistemov obljublja tudi izboljšanje odnosov z Evropsko unijo, kjer bo skušal v domovino spraviti zamrznjena evropska sredstva. Ob tem pa o vojni v Ukrajini pravi, da je treba sporazume, ki zagotavljajo ozemeljsko celovitost in samostojnost Ukrajine, spoštovati in ne sprejemati ruskih zahtev. “Trdno stojimo za pravico Ukrajine, da zavaruje svoje ozemlje,” poudarja.
Zadržan pa je ob vprašanju pošiljanja orožja Ukrajini, kjer živi tudi madžarska manjšina. “Dela države, kjer živi madžarska manjšina, Rusija še ni napadla, a moramo biti previdni. Pomoči v orožju ne bomo podprli. Vsaka članica EU ima pravico, da se sama odloči, mi pa bomo podprli vsakršno logistično in humanitarno podporo,” pravi Magyar.
“Mogoče je čas, da se članice Unije in politiki opravičijo tistim, ki so v preteklosti sprejeli drugačno odločitev, kot so jo v EU,” pa odgovarja na vprašanje o migracijah in pri tem spomni na migracijske kvote, ki jih je EU uvajala, Madžarska pa jim je ostro nasprotovala. “Bruselj je Madžarsko in nekatere druge države močno izsiljeval, ker niso sprejele kvot. Kje pa je ta sistem sedaj? Nikjer,” pravi. In dodaja: “Boljši pristop Bruslja bi bil, če bi podpirali gradnjo ograje in prizadevanja madžarskih in evropskih organov za krepitev evropske zunanje meje. Predlagam, da se najdejo rešitve, ki so sprejemljive za vse članice, ne pa da se jih napada in izsiljuje.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje