Zelenski ukrajinsko pridružitev Natu pred koncem vojne označil za nemogočo

Svet 02. Jun 202311:06 > 21:38 10 komentarjev
Jens Stoltenberg in Volodimir Zelenski v Kijevu
PROFIMEDIA

Ukrajinski predsednik je možnost, da bi se Ukrajina zvezi Nato priključila še pred koncem vojne, označil za nemogočo. Na bojiščih se medtem nadaljujejo zračni napadi na Kijev in rusko obmejno regijo Belgorod. Od tam poročajo o novih smrtnih žrtvah obstreljevanja in poskusu vdora, ki so ga zaustavile ruske sile.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da se njegova država ne bo mogla pridružiti Natu, dokler traja vojna. “Ne zato, ker tega ne bi želeli, ampak zato, ker je to nemogoče,” je priznal na v prisotnosti estonskega kolega Alarja Karisa v Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je od začetka ruske invazije februarja lani večkrat javno pozval k čimprejšnji včlanitvi Ukrajine v Evropsko unijo in Nato. Medtem ko so se v Kijevu lahko razveselili statusa države kandidatke za članstvo v EU, pa so v zavezništvu glede pridružitve bolj zadržani. Ukrajinski predsednik je tako še v četrtek dejal, da bodo vsakršni dvomi glede ukrajinskega vstopa v Nato ogrozili varnost v Evropi in opogumili Rusijo k napadu drugih držav.

Pri vprašanju ukrajinskega članstva je najbolj občutljiva določba o kolektivni obrambi, zapisana v petem členu severnoatlantske pogodbe. V njem piše, da “se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice”.

ZDA so se pripravljene pogovarjati z Rusijo in Kitajsko o omejitvah jedrske oborožitve “brez predpogojev”, je v Washingtonu sporočil ameriški svetovalec za državno varnost Jake Sullivan. Ob tem je poudaril, da to ne pomeni, da od tekmic ne bodo terjali odgovornosti za njihova ravnanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Novi zračni napadi na Kijev in rusko obmejno pokrajino

Medtem se vrstijo novi zračni napadi na Ukrajino in rusko obmejno pokrajino Belgorod. Znova je bil tarča ruskih zračnih napadov tudi Kijev, kamor naj bi ruske sile izstrelile 15 manevrirnih raket in 18 brezpilotnih letal. Po navedbah ukrajinskega vojaškega poveljstva je zračna obramba prestregla vse izstrelke. O morebitnih žrtvah ali materialni škodi ukrajinske oblasti niso poročale.

Do novega napada je prišlo le nekaj ur potem, ko so bili v ruskem zračnem napadu na Kijev v noči na četrtek ubiti najmanj trije ljudje, med njimi otrok, več kot deset ljudi pa je bilo ranjenih.

Nadaljujejo se tudi obstreljevanja v ruskem Belgorodu, tik ob meji z Ukrajino. V vasi Šebekino sta umrli dve ženski, potem ko so domnevno ukrajinski izstrelki zadeli njun avtomobil, je sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov. Po njegovih navedbah sta bila v napadu hudo ranjena še dva moška. Do podobnega napada z droni naj bi prišlo tudi v bližini Kurska. V Kijevu obtožbe iz Moskvei, da za zračnimi in drugimi napadi na rusko ozemlje stojijo ukrajinske sile, zavračajo.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da so njihove sile v četrtek prav v bližini Šebekina odvrnile tri domnevne poskuse vdora ukrajinskih enot v regijo. “V ukrajinskem napadu je skupno sodelovalo do 70 borcev, pet tankov, štiri oklepna vozila in tovornjak kamaz,” je sporočilo ministrstvo.

Na spodnjem posnetku naj bi bilo prikazano uničenje ruske vojaške opreme v ruski regiji Belgorod.

Šebekino je bil že v četrtek tarča obstreljevanja, v katerem je bilo po navedbah lokalnih oblasti ranjenih najmanj 12 ljudi. Zaradi pogostega obstreljevanja so številni prebivalci pobegnili v mesto Belgorod, kjer so že vzpostavljeni centri za razseljene osebe.

“Glavno vprašanje zdaj je zagotoviti pomoč ljudem in jim pomagati pri evakuaciji,” je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Prav tako je obsodil molk mednarodne skupnosti, ki “kljub dokazom o napadih na civilno infrastrukturo, ne kritizira Kijeva”.

Posebni kitajski odposlanec Li Hui je po daljši evropski turneji, med katero je obiskal tudi Ukrajino in Rusijo, v domovini pozval k prekinitvi dobav orožja v Ukrajino. Po njegovem prepričanju se bo v nasprotnem primeru le še stopnjevala nevarnost za zaostrovanje razmer, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Boleča lekcija tega, kako se je ukrajinska kriza razvila do trenutnega stanja, zahteva globok premislek vseh strani,” je dejal v svojem komentarju dogajanja na vzhodu Evrope.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje