Menu Item
Novo poročilo skupine mednarodnih znanstvenikov, ki svoje podatke zbira iz satelitskih raziskav, je pokazalo, da se ledena pokrova Grenlandije in Antarktike krčita zastrašujoče hitro, taljenje ledu pa poganja dvig morske gladine.
Po zadnjih podatkih je Zemljina ledena odeja v zadnjih 30 letih izgubila toliko ledu, da bi lahko iz tega nastala 12 kilometrov visoka ledena kocka.
Ledena pokrova Grenlandije in Antarktike, ki hranita skoraj ves sladkovodni led na svetu, se strahovito hitro krčita, kaže zadnje poročilo skupine mednarodnih znanstvenikov.
S primerjavo podatkov iz 50 satelitskih raziskav Antarktike in Grenlandije med letoma 1992 in 2020 so znanstveniki iz projekta Ice Sheet Mass Balance Inter-comparison Exercise (IMBIE) lahko spremljali spremembe v prostornini ledenih plošč.
Ugotovili so, da se je taljenje ledenih plošč v zadnjih 30 let povečalo za šestkrat. Sedem najslabših let so zabeležili prav v zadnjem desetletju. Skupno so polarne ledene plošče med letoma 1992 in 2020 izgubile več kot 8,3 bilijona ton ledu.
V poročilu je kot najslabše leto zabeleženo leto 2019, ko so ledene plošče izgubile okoli 675 milijard ton ledu. Te izgube je povzročil predvsem arktični vročinski val, zaradi katerega je grenlandski ledeni pokrov izgubil 489 milijard ton ledu.
Izguba ledu močno vpliva tudi na oceane, saj se je gladina dvignila za 21 milimetrov. Taljenje ledenega pokrova je tako “odgovorno” za četrtino dviga morske gladine.
Glavna avtorica študije, sicer raziskovalka na univerzi v Leedsu Inès Otosaka, je za CNN opozorila, da je to ogromna količina ledu. “Ker 40 odstotkov svetovnega prebivalstva živi na obalnih območjih, nas to seveda zelo skrbi,” je dejala.
Čeprav se taljenje antarktičnega ledu upočasnjuje, še vedno poteka bistveno hitreje kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Najbolj kritični sta območji antarktičnega polotoka in zahodne Antarktike, kjer je tudi ledenik Thwaites. Zaradi njegovega potencialno uničujočega vpliva na dvig morske gladine so mu znanstveniki nadeli ime “ledenik sodnega dne”.
Otosaka pričakuje, da se bo grenlandski ledeni pokrov še naprej tanjšal, ni pa mogoče jasno napovedati, kaj se bo dogajalo na Antarktiki. “Na Antarktiki je situacija veliko bolj negotova. Obstajajo mehanizmi z velikim vplivom, ki bi se lahko sprožili, če bi presegli določeno raven globalnega segrevanja,” je pojasnila. To bi seveda pomenilo še hitrejši dvig morske gladine.
“Resnično potrebujemo odločne vladne politike za omejitev globalnega segrevanja in zmanjšanje koncentracije toplogrednih plinov,” je dodala znanstvenica.
Znanstveniki, ki sodelujejo v projektu IMBIE, nameravajo poročilo objaviti vsako leto. “Končno smo na stopnji, ko lahko nenehno posodabljamo svoje ocene, saj je v vesolju dovolj satelitov, ki spremljajo, kaj se dogaja z ledenimi ploščami. To pomeni, da lahko ljudje takoj dostopajo do naših ugotovitev,” pa je o tem dejal Andrew Shepherd, profesor na univerzi Northumbria in ustanovitelj IMBIE. Projekt sicer sofinancirata tudi Nasa in Evropska vesoljska agencija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!