Novi posnetki razkrili, kaj se je v zadnjih urah dogajalo na Titaniku

Natančna tridimenzionalna replika prikazuje silovitost razpada Titanika na dva dela, potem ko je leta 1912 trčil v ledeno goro in potonil. V tragični nesreči je življenje izgubilo 1.500 potnikov. Digitalni posnetek oziroma sken pa zdaj omogoča nov vpogled v kotlovnico in potrjuje pripovedovanja očividcev, da so inženirji do samega konca vztrajali, da bi na ladji ohranili delujočo razsvetljavo. Računalniška simulacija prav tako kaže, da so k potopu ladje prispevale tudi luknje v trupu v velikosti listov formata A4, kar je bilo dovolj, da je parnik doživel svojo usodo, poroča BBC.
"Titanik je zadnja preživela priča nesreče in še vedno ima zgodbe, ki jih želi povedati," je dejal analitik za Titanik Parks Stephenson. Skeniranje plovila je potekalo v okviru dokumentarnega filma National Geographica in produkcije Atlantic z naslovom Titanic: Digital Resurrection (Titanik: Digitalno vstajanje, op. a.).

Razbitino, ki leži 3.800 metrov globoko v ledenih vodah Atlantika, so strokovnjaki kartirali s pomočjo podvodnih robotov. Za izdelavo njenega "digitalnega dvojčka", ki ga je BBC News ekskluzivno razkril svetu leta 2023, je bilo uporabljenih več kot 700.000 posnetkov z vseh zornih kotov. Ker je razbitina tako obsežna in leži v temini morskih globin, podmornice med raziskovanjem razkrijejo le posamezne, vabljive utrinke. Sken pa prvič omogoča celovit pogled na Titanik.

"Je kot prizorišče zločina"

Ogromen premec leži pokonci na morskem dnu, skoraj kot da bi ladja nadaljevala svojo plovbo. Toda le 600 metrov stran je njena krma, ki leži kot kup zmečkane kovine. Poškodbe so nastale, ko je plovilo po razpadu na pol treščilo ob morsko dno. Nova tehnologija kartiranja pa zdaj omogoča povsem drugačen način preučevanja nekoč mogočnega parnika. "Je kot prizorišče zločina. Dokaze moraš videti v kontekstu njihovega položaja," dejal Stephenson.

"In celosten pogled na celotno območje razbitin je ključnega pomena za razumevanje, kaj se je pravzaprav zgodilo," je dodal. Sken namreč prikazuje nove podrobnosti od blizu, vključno z oknom (lineto), ki ga je po vsej verjetnosti razbila ledena gora. To sovpada s pričevanji preživelih, ki so poročali, da je ob trku led prodrl v nekatere kabine.

Strokovnjaki so prav tako preučili eno od velikih kotlovnic Titanika, ki je na posnetku dobro vidna, saj je na zadnjem delu premca, natanko tam, kjer se je ladja prelomila na dva dela. Potniki so pričevali, da so luči še vedno svetile, ko je ladja tonila pod valove mrzlega Atlantika.
Digitalna replika razkriva tudi, da so nekateri kotli konkavni, kar nakazuje, da so še delovali, ko so bili potopljeni pod vodo. Na krovu krme so odkrili tudi ventil, ki je ostal odprt, kar pomeni, da je para še vedno uhajala v sistem za proizvodnjo elektrike. Za to naj bi bila zaslužna ekipa inženirjev pod vodstvom Josepha Bella, ki je ostala zadaj in še naprej nalagala premog v peči, da bi ohranjala svetlobo.

Vsi so v tragični nesreči po besedah Stephensona umrli, vendar so s svojimi junaškimi dejanji rešili številna življenja. "Luči in električno napajanje so ohranjali do konca, da bi posadki omogočili, da splavi rešilne čolne ob vsaj nekaj svetlobe in ne v popolni temi," je povedal za BBC. "Zaradi njih je kaos ostal pod nadzorom dlje časa. Vse to pa nekako simbolizira odprt ventil za paro, ki še vedno tiho leži na krmi," je dodal.

"Svoje zgodbe nam razkriva le počasi, delček za delčkom"

Nova simulacija je prav tako ponudila dodaten vpogled v sam potop ladje. Uporablja namreč podroben strukturni model Titanika, izdelan na podlagi njegovih načrtov ter podatkov o hitrosti, smeri in položaju ladje, da bi napovedala škodo, ki je nastala ob trku z ledeno goro.

"Za rekonstrukcijo potopa Titanika smo uporabili napredne numerične algoritme, računalniško modeliranje in zmogljivosti superračunalnikov," je predstavil profesor Jeom-Kee Paik z univerzitetnega kolidža v Londonu, ki je vodil raziskavo. Simulacija je pokazala, da je ladja v ledeno goro trčila le bežno, a je kljub temu v ozkem pasu trupa nastala vrsta predrtin, ki so bile poravnane v liniji.

Titanik naj bi bil nepotopljiv. Zasnovan je bil tako, da bi ostal na površju, tudi če bi poplavili štirje vodoodporni razdelki. A simulacija kaže, da je škoda ob trku z ledeno goro prizadela kar šest predelkov. "Razlika med tem, ali se je Titanik potopil ali ne, je bila odvisna od drobnih razlik – od lukenj v velikosti lista papirja," je dejal Simon Benson, docent za pomorsko arhitekturo na univerzi v Newcastlu.

"Toda težava je v tem, da so bile te male luknje razporejene vzdolž dolgega dela ladje, zato je voda počasi, a zanesljivo pronicala skozi vse odprtine. Na koncu pa je voda poplavila vse razdelke in Titanik je potonil," je poudaril. Na žalost poškodbe na posnetku niso vidne, saj je spodnji del premca zakopan pod usedlinami.

Človeška tragedija, ki jo je terjal Titanik, je še vedno zelo vidna. Osebni predmeti njegovih potnikov so raztreseni po morskem dnu. Sken prav tako razkriva nove sledi o tisti mrzli noči leta 1912, a bodo strokovnjaki potrebovali še leta, da bodo lahko natančno preučili vse podrobnosti tridimenzionalne replike. "Svoje zgodbe nam razkriva le počasi, delček za delčkom," je po poročanju BBC še dejal Parks Stephenson.