
Letošnje poročilo o svetovni sreči je kot najsrečnejši narod na svetu znova prepoznalo Fince, družbo med prvo deseterico pa jim delajo prav vsi skandinavski narodi. Slovenija se je povzpela za mesto višje kot lani in s tem zasedla najvišjo uvrstitev v soseščini. Kot največji negativni dejavnik za srečo in zadovoljstvo ljudi pa raziskovalci izpostavljajo družbena omrežja. Mnogo mladih si želi, da jih ne bi uporabljal nihče.
Oglaševanje
Izšlo je letošnje poročilo o svetovni sreči, ki vsako leto nastane v sodelovanju univerze v Oxfordu, Gallupovega inštituta in Iniciative Združenih narodov za vzdržni razvoj.
Letos so se raziskovalci še posebej osredotočili na to, kako na srečo ljudi vplivajo družbena omrežja. Ugotovili so, da se tudi najsrečnejši ljudje ne morejo izogniti negativnim dejavnikom, ki jih imajo družbena omrežja na njihovo dobro počutje.
Študija, ki temelji na anketah približno 100.000 ljudi v 140 državah, je pokazala, da se je zadovoljstvo z življenjem med mlajšimi od 25 let v državah razvitega sveta v zadnjem desetletju močno znižalo.
Poročilo navaja, da je intenzivna uporaba družbenih omrežij povezana z upadanjem blagostanja med mladimi, zlasti med najstnicami v angleško govorečih državah in državah Zahodne Evrope. Nekateri mladi, ki so sodelovali v raziskavi, bi raje videli, da družbenih omrežij ne bi uporabljal nihče.

Po drugi strani pa so tisti, ki so družbena omrežja uporabljali manj kot eno uro na dan, poročali o večjem blagostanju kot tisti, ki družbenih omrežij sploh niso uporabljali.
Zunaj angleško govorečega sveta in Zahodne Evrope so povezave med uporabo družbenih omrežij in blagostanjem bolj pozitivne ter se razlikujejo med posameznimi platformami. Podatki iz Latinske Amerike kažejo, da so platforme z algoritemskimi prikazi vsebin in poudarkom na vplivnežih pogosteje negativno povezane z zadovoljstvom z življenjem kot tiste, ki omogočajo predvsem komunikacijo, navaja poročilo.
Na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki pa zadovoljstvo mladih kljub intenzivni uporabi družbenih omrežij v splošnem ni upadlo, kljub temu pa je tudi tam intenzivna uporaba družbenih omrežij povezana z višjimi ravnmi depresije in stresa.
"Zmaga" znova v roke Finski, kje je Slovenija
Na prvo mesto na lestvici je bila letos že deveto leto zapored uvrščena Finska. V prvi deseterici ji sledijo Islandija, Danska, Kostarika, Švedska, Norveška, Nizozemska, Izrael, Luksemburg in Švica.
Slovenija se je uvrstila na visoko 18. mesto – eno mesto višje kot lani, ko je bila 19.
Avstrija je le eno mesto za nami, na 19. mestu, Italija je na 38. mestu, Hrvaška na 70. mestu, Madžarska pa na 74. mestu med 147 državami, vključenimi v raziskavo.
Zadnjih pet mest na lestvici so zasedli Bocvana, Zimbabve, Malavi, Sierra Leone in Afganistan z neslavnim zadnjim mestom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje