Ob 50. obletnici konca vietnamske vojne s poklonom "naprednim Američanom"

Na čelu sprevoda je bil tank s portretom revolucionarnega voditelja Ho Ši Minha, ki so ga preletavala bojna letala in helikopterji. Že nekaj dni je v velemestu, po katerem plapolajo številne zastave, vladalo praznično vzdušje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vietnamci danes proslavljajo tako dan združitve pod okriljem komunistične partije, kot tudi dan osvoboditve, s katerima obeležujejo zmago sil komunističnega Severnega Vietnama nad Južnim Vietnamom, ki so ga podpirale ZDA.

Na današnji dan, 30. aprila 1975, se je s padcem Sajgona, ki so ga po koncu vojne preimenovali v Hošiminh, po skoraj 20 letih končala brutalna vojna, ki jo Vietnamci zaradi obsežnega posredovanja ZDA imenujejo ameriška vojna. Po ocenah je zahtevala od dva do pet milijonov vietnamskih življenj. Več sto tisoč jih je bilo ranjenih. Mnogi so se zastrupili s herbicidom agent orange, ki so ga Američani uporabljali proti komunističnim gverilskim borcem Vietkonga.

"Naš uspeh dolgujemo ogromni podpori Sovjetske zveze, Kitajske ter solidarnosti Laosa in Kambodže," je v govoru pred parado poudaril najmočnejši politik v državi, generalni sekretar vietnamske komunistične partije To Lam. Poklonil se je tudi "naprednim ljudem iz vsega sveta, tudi Američanom", saj sta Vietnam in ZDA trdni gospodarski partnerici.

Vietnamska vojna se je začela leta 1955 po vojni s Francijo, ki je izbruhnila kmalu po tem, ko je Vietnam leta 1945 razglasil osamosvojitev izpod francoske kolonialne vladavine.
Komunistične sile pod vodstvom Ho Ši Minha so francoske sile premagale leta 1954. V skladu z ženevskim sporazumom so državo razdelili na komunistični sever in kapitalistični jug. Med stranema so kmalu izbruhnili spopadi, ko je sever podprl Vietkong, komunistično gverilsko gibanje na jugu. Od sredine 60. let prejšnjega stoletja so se v vojno na strani Južnega Vietnama intenzivneje vključile ZDA, saj je Washington v času hladne vojne želel preprečiti širjenje komunizma v Jugovzhodni Aziji. Ob gospodarski in vojaški pomoči je oblasti v Sajgonu podprl tudi z vojaki, ki jih je bilo na vrhuncu leta 1968 že pol milijona.

Ko so se ZDA leta 1973 umaknile iz vojne, so utrpele prvi večji vojaški poraz v svoji zgodovini, saj so izgubile 58.000 vojakov, vojna med stranema pa se je nadaljevala še dve leti. Ameriški vojaki namreč niso imeli nobenih možnosti proti gverilski taktiki Vietkonga kljub uporabi grozljivega orožja, kot sta zažigalno sredstvo napalm in strupen herbicid agent orange, s katerim so uničevali tropske gozdove na jugu države, da bi iz njih pregnali borce Vietkonga, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Ob visoki obletnici je vlada v četrtek napovedala izpustitev več kot 8.000 zapornikov, med njimi 25 tujcev iz devetih držav. Med pomiloščenimi tudi tokrat ne bo političnih zapornikov, saj vietnamske oblasti po navedbah organizacij za človekove pravice vse bolj zatirajo vsak glas, ki je kritičen do vlade.