Menu Item
Študija raziskovalcev angleške Univerze Exeter kaže, da na razvoj srčno-žilnih bolezni vpliva tudi ura, ob kateri se po navadi odpravljamo spat.
Odpravljanje k spanju med 22. in 23. uro zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni srca. Če pa se k spancu odpravite pred tem ali po tem času, se tveganje za bolezni srca poveča, piše Heart Journal – Digital Health, publikacija Evropskega združenja kardiologov.
Naše telo premore 24-urno notranjo uro, imenovano cirkadiani ritem, ki človeku pomaga uravnavati mentalno in fizično stanje. “Če gremo zvečer spat pred 22. uro ali po 23., obstaja večja verjetnost, da bomo zmotili ritem svoje notranje ure, kar posledično slabo vpliva na zdravje srca,” pravi avtor raziskave dr. David Plans z angleške Univerze Exeter, poroča N1 Sarajevo.
Prva takšna raziskava
Povezave med količino spanja in srčno-žilnimi boleznimi so bile ugotovljene že v številnih raziskavah, ta pa je prva, ki ugotavlja povezavo med točno določeno uro spanca in srčnimi boleznimi.
V študijo je bilo vključenih 88.026 posameznikov, starih med 43 in 79 let, med katerimi je bil delež žensk 58-odstoten. Vsak izmed njih je po sedem dni nosil zapestni akcelerometer, s čimer so raziskovalci prišli do podatkov o času začetka spanja in prebujanja. Nato so jih spremljali okoli šest let, v tem času pa je 3.172 udeležencev razvilo eno od kardiovaskularnih bolezni.
Podatki so pokazali, da je bil največji delež teh med tistimi, ki so hodili spat ob polnoči ali kasneje. Najmanjši delež med tistimi, ki so razvili eno od kardiovaskularnih bolezni, je bil med tistimi, ki so hodili v posteljo med 22. uro in 22.59.
Tvegano tudi prezgodnje spanje
Tisti, ki so k večernemu počitku odšli opolnoči ali kasneje, so imeli za kar 25 odstotkov večje tveganje za razvoj srčnih bolezni od tistih, ki so hodili spat med 22. uro in 22.59. Podobno povečanemu tveganju v primerjavi s slednjimi so razvili tudi tisti, ki so v posteljo hodili pred 22. uro. Pri njih se je tveganje za razvoj srčnih bolezni povečalo za 24 odstotkov. Tistim, ki so k spanju legli med 23. uro in 23.59, pa se je tveganje za razvoj srčnih bolezni povečalo za 12 odstotkov.
“Najbolj tvegano je odhajati v posteljo po polnoči, saj se s tem poveča verjetnost, da bo oseba zamudila jutranjo svetlobo, ki ponastavi našo telesno uro,” je dejal Plans.
Tveganju bolj nagnjene ženske
Analiza celotnega vzorca je pokazala, da je bilo povečano tveganje za razvoj srčnih bolezni bolj značilno pri ženskah. Le v skupini, ki je hodila spat pred 22. uro, so večje tveganje za razvoj srčnih bolezni razvili moški.
Zakaj so tveganju bolj nagnjene ženske, avtorji ne znajo natančno pojasniti. “Morda obstajajo razlike med spolom in odzivom na motnje cirkadianega ritma. Razlog je lahko tudi vzorcu, ki je vključeval pretežno starejše udeleženke, znano pa je, da menopavza pri ženskah poveča tveganje za kardiovaskularne bolezni,” je dejal Plans in dodal, da obstaja verjetnost, da je tveganje med obema spoloma dejansko enako.
Če bodo dognanja te študije potrdile tudi druge podobne raziskave, bi to pomenilo, da bi lahko zgolj z izboljšanjem osnovne spalne higiene zmanjšali število pojava srčno-žilnih bolezni v družbi.
Cirkadiani ritem je biološki ritem s periodo približno 24 ur in predstavlja cikel fizioloških procesov vseh živih bitij. Cirkadiani izhaja iz “circa diem” – približno en dan. Je eden od notranjih ritmov organizma, ki ga zunanji dražljaji, tako imenovani sledilci časa (zeitgebers), sinhronizirajo z okoljem. Eden od sledilcev časa je svetloba. (prof. dr. Damjana Rozman)
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje