Objavljene podrobnosti mirovnega sporazuma, ki je v vodo padel tik pred zdajci

Foto: PROFIMEDIA

Nemški medij Die Welt je objavil podroben opis osnutka mirovnega sporazuma, ki bi lahko končal vojno med Ukrajino in Rusijo. Sprti strani naj bi se strinjali o skoraj vseh točkah sporazuma, nekaj podrobnosti pa bi morala osebno doreči voditelja Vladimir Putin in Volodimir Zelenski. A do srečanja nikoli ni prišlo, sporazum, ki bi ga morala podpisati spomladi 2022, pa je padel v vodo. Zakaj? In o čem sta se takrat državi strinjali?

Takoj po izbruhu vojne so se ruski in ukrajinski pogajalci začeli pogajati o prekinitvi ognja. V dokumentu, ki ga je prvi objavil nemški Die Welt, piše, da sta se obe sprti strani dogovarjali spomladi 2022. Kot piše nemški medij, sta se tako Ukrajina kot Rusija strinjali o skoraj vseh točkah sporazuma, le nekaj podrobnosti bi morala “osebno dogovoriti Vladimir Putin in Volodimir Zelenski na srečanju, do katerega pa nikoli ni prišlo”, poroča Index.hr.

Kaj torej določa osnutek sporazuma, ki bi lahko končal vojno?

V skladu s 1. členom osnutka sporazuma se je Ukrajina zavezala, da bo ohranila “trajno nevtralnost”. Kijev naj bi zavrnil vsako članstvo v vojaškem zavezništvu, vključno z Natom. Ukrajina se je strinjala tudi, da nikoli ne bo “prejela, proizvedla ali pridobila” jedrskega orožja, da ne bo dovolila vstopa tujih vojaških enot v državo in da svoje vojaške infrastrukture (vključno z letališči in pristanišči) ne bo dala v uporabo drugi državi. Bi pa Ukrajina lahko vstopila v EU.

V zameno bi Rusija obljubila, da Ukrajine ne bo več napadla. Garancija za to naj bi bilo strinjanje Moskve, da lahko pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov — ZDA, Velika Britanija, Francija, Kitajska in Rusija sama — Ukrajini zagotovi celovita varnostna jamstva. Tako sta se Kijev in Moskva v 5. členu osnutka pogodbe dogovorila o mehanizmu, ki sicer spominja na pomoč, ki jo lahko ponudi Nato.

V primeru “oboroženega napada na Ukrajino” bi se države zavezale, da bodo podpirale Kijev pri njegovi pravici do samoobrambe, ki je zapisana v Ustanovni listini Združenih narodov. Lahko bi šlo za skupno podporo celotne peterice držav ali pa vsake posamezne. V osnutku sporazuma naj bi bilo zapisano, da bi morala to pogodbo ratificirati vsaka država pogodbenica, tako pa bi zagotovili zavezujočo veljavnost po mednarodnem pravu.

V podpis pogodbe je sicer Rusija želela vključiti še Belorusijo, Kijev pa Turčijo.

Kaj bi se zgodilo z okupiranimi območji?

8. člen osnutka mirovnega sporazuma navaja, da naj bi bila Krim in pristanišče Sevastopol izključena iz varnostnih jamstev. S tem bi Kijev dejansko prepustil Rusiji nadzor nad polotokom, kar pa bi le pravno potrdilo realno stanje na terenu.

Iz dokumenta ni razvidno, kateri del vzhodne Ukrajine naj bi bil izključen iz jamstva držav pogodbenic in tako ostal pod ruskim nadzorom. Kijev naj bi se strinjal, da se izvzamejo deli regij Doneck in Lugansk, ki jih je Rusija nadzorovala že pred začetkom vojne. A ruska delegacija naj bi nasprotno vztrajala, da morata Putin in Zelenski osebno določiti meje in jih vnesti zemljevid, kar je Ukrajina zavrnila.

Rusija je poročanju nemškega Die Welt med pogajanji dala jasno vedeti, da se je pripravljena umakniti iz Ukrajine, ne pa tudi s Krima in dela Donbasa, ki naj bi bila izvzeta iz varnostnih jamstev.

Rusija naj bi zahtevala, da se v primeru napada vse države pogodbenice strinjajo, da bodo aktivirale mehanizem pomoči, Moskva pa bi dobila pravico veta, da to preglasuje. Poleg tega je Moskva zavrnila ukrajinsko zahtevo, da bi lahko države pogodbenice v primeru napada vzpostavile območje prepovedi letenja nad Ukrajino.

Ukrajinska demilitarizacija

Nerešeno je ostalo tudi vprašanje velikosti ukrajinske vojske v prihodnosti. Kijev naj bi delno ugodil ruskim zahtevam po demilitarizaciji. Moskva je zahtevala, da se ukrajinska vojska, v kateri zdaj služi približno milijon vojakov, zmanjša na 85.000 vojakov. Ukrajina je na drugi strani predlagala število 250.000.

Mnenja so se razlikovala tudi glede vojaške opreme. Rusija naj bi zahtevala zmanjšanje števila tankov na 342, medtem ko jih je Kijev želel ohraniti 800. Enako velja za oklepna vozila, Ukrajina je privolila v 2.400 enot, Rusija pa je zahtevala zmanjšanje na 1029 enot.

Moskva je še zahtevala, da Ukrajina zmanjša število topov na 519, Kijev je vztrajal pri 1.900. Želel je obdržati 600 raketometov z dometom do 280 kilometrov; po ruskih zamislih bi jih Ukrajina morala imeti le 96 z največjim dometom 40 kilometrov. Poleg tega je Rusija zahtevala, da Ukrajina okrni svoje letalsko floto na 102 bojnih letal in 35 helikopterjev, medtem ko je Kijev vztrajal pri 160 letalih in 144 helikopterjih. Rusija je zahtevala še, da bi Ukrajina lahko razpolagala z dvema vojaškima ladjama, Ukrajina jih je želela osem.

Zakaj podpisa sporazuma ni bilo?

Po mnenju nemških novinarjev osnutek pogodbe kaže, kako blizu sta bili Ukrajina in Rusija morebitnemu mirovnemu sporazumu aprila 2022. Toda po obetavnih pogajanjih v Istanbulu je Moskva postavila naslednje zahteve, na katere pa Kijev ni pristal.

Rusija je zahtevala, da ruščina postane drugi uradni jezik v Ukrajini, da se odpravijo medsebojne sankcije in umaknejo tožbe na mednarodnih sodiščih. Kijev bi moral prav tako zakonsko prepovedati “fašizem, nacizem in agresivni nacionalizem”.

Kot je Die Welt izvedel od več diplomatov, ki so bili vpleteni v pogajanja, je bil interes za sklenitev pogodbe spomladi leta 2022 velik, podpis pa naj bi se zgodil aprila istega leta. Die Welt piše, da je član ukrajinske delegacije David Arahamija novembra 2023 namignil, zakaj se voditelja nikoli nista srečala. 9. aprila je v Kijev prispel britanski premier Boris Johnson, po besedah Arahamije pa dejal, da London s Putinom ne bo “ničesar podpisal” in da se mora Ukrajina še naprej boriti.

Johnson je po poročanju nemškega medija to teorijo zavrnil.