Menu Item
Območje z evrom je julija glede na junij po sezonsko prilagojenih podatkih izvozilo za 1,7 odstotka manj blaga, medtem ko se je uvoz zvišal za 1,5 odstotka. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je s tem dosegel 40,3 milijarde evrov in je največji od začetka zbiranja podatkov leta 1999.
Območje z evrom je julija izvozilo za 235,5 milijarde evrov blaga, kar je 13,3 odstotka več kot julija lani. Še bolj, za 44 odstotkov, pa se je povečal uvoz blaga, ki je bil vreden 269,5 milijarde evrov.
Po sezonsko neprilagojenih podatkih je tako območje z evrom beležilo 34 milijard evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Julija lani so države z evrom v trgovini s preostalim svetom beležile 20,7 milijarde evrov presežka.
Za četrtino (24 odstotkov) se je julija povečal obseg trgovine znotraj območja z evrom, ki je dosegel 224,8 milijarde evrov.
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je izvoz držav z evrom v preostanek sveta porasel za 17,9 odstotka na 1628,5 milijarde evrov, uvoz pa za 43,4 odstotka na 1805,9 milijarde evrov. Primanjkljaj je v tem obdobju torej znašal 177,4 milijarde evrov, potem ko je lani območje z evrom obdobje od januarja do junija sklenilo z 121,3 milijarde evrov presežka.
Trgovina znotraj območja z evrom je v sedmih mesecih na letni ravni porasla za 26,1 odstotka na 1554,1 milijarde evrov.
EU je medtem julija izvozila za 211,6 milijarde evrov blaga, kar je v primerjavi z julijem 2021 12,8-odstotna rast. Uvoz se je medtem okrepil za 47,6 odstotka na 253,8 milijarde evrov, zunanjetrgovinski primanjkljaj pa je znašal 42,3 milijarde evrov.
Znotraj EU se je trgovina povečala za 21,8 odstotka na 341,9 milijarde evrov.
V prvih sedmih mesecih leta pa je bil izvoz blaga iz EU vreden 1449,7 milijarde evrov, kar je 17,2 odstotka več kot od januarja do julija lani. Uvoz se je okrepil za 48,9 odstotka na 1693,9 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je dosegel 244,2 milijarde evrov, trgovina znotraj EU pa 2407,8 milijarde evrov, kar je 24-odstotna rast.
Pri izvozu v države, ki niso članice EU, je Slovenija država članica, ki je na letni ravni julija beležila največjo rast, in sicer 57,3-odstotno. Sledila je Grčija s 56,2-odstotno krepitvijo. Upadel pa je izvoz v tretje države z Malte (-1,2 odstotka) in Irske (-1,1 odstotka).
Podobna je slika pri uvozu. Julija so vse članice beležile povečanja uvoza iz tretjih držav, izjema sta bili le Latvija (-17,9 odstotka) in Luksemburg (-9,1 odstotka). Najvišje rasti pa so imeli Ciper (+101,8 odstotka), Hrvaška (+98,4 odstotka) in Bolgarija (+92,1 odstotka).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!