Najnovejši viralni trend je t. i. sleepmaxxing oziroma optimizacija spanja. Družbena omrežja preplavljajo milijoni objav, v katerih uporabniki delijo nasvete in strategije, s katerimi naj bi izboljšali kakovost svojega spanca. Kakor pri vsakem drugem trendu, ki vznikne na spletu, pa previdnost ni odveč: za luksuznimi izdelki in prehranskimi dopolnili, ki nekomu morda pomagajo, večinoma ni konkretnih znanstvenih dokazov. Kaj torej o trendu meni strokovnjakinja za spanje?
Na vrh seznama trendov na področju zdravja se je v zadnjem času povzpelo spanje. Uporabniki družbenih omrežij, ki želijo do potankosti optimizirati svoj spanec, za to uporabljajo izraz “sleepmaxxing” ali maksimiranje spanca, piše Yahoo! Life.
Ključnik ima na TikToku že skoraj 125 milijonov objav, v katerih uporabniki za dosego popolnega spanca delijo množico nasvetov in trikov, vse od obteženih mask za oči do dihalnih vaj in meditacije ter kivijev za večerjo.
“Sleepmaxxing” zajema trende za izboljšanje kakovosti in količine spanca. Osredotočajo se na izdelke, tehnike in strategije, s katerimi naj bi dobili kar najboljši možni spanec, je za portal Mashable pojasnila strokovnjakinja za spanje in fiziologinja dr. Nerina Ramlakhan.
Razložila je, da trend postaja tako priljubljen zato, ker je, četudi človeška narava načeloma omogoča dober spanec, sodoben življenjski slog zelo nasproten načinu, kako naj bi dejansko živeli.
Raziskave kažejo, da več kot 20 odstotkov Američanov trpi za nespečnostjo, okoli 50 odstotkov pa jo izkusi vsaj enkrat mesečno. Trendi iskalnika Google kažejo tudi, da je iskanje simptomov nespečnosti v zadnjih petih letih poskočilo, poroča Yahoo! Life.
Raziskave kažejo, da tudi Slovenci spimo premalo. Najbolj skrb vzbujajoče izstopajo podatki o otrocih in mladostnikih. Najbolj nedavna raziskava med slovenskimi mladostniki je pokazala, da le 38,7 odstotka 11- in 13-letnikov in 19,3 odstotka 15- in 17-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili, od devet do 11 ur.
Kot je navedla Ramlakhan, je nespečnost rezultat več dejavnikov, ki nas ponoči ohranjajo budne: preveč svetlobe, miselne stimulacije, tesnobe in strahu ter predvsem neomejen dostop do mobilnih naprav in družbenih omrežij, zaradi katerih se je pred spanjem skoraj nemogoče “odklopiti”.
Prehranski dodatki, svetlobne terapije, pametni posteljni okvirji …
Tisti, ki želijo optimizirati svoj spanec, tako iščejo rešitve s pomočjo tehnologije, luksuznih izdelkov ali nenavadnih sprememb življenjskega sloga.
Seznam nasvetov uporabnikov družbenih omrežij je skoraj neskončen in med drugim vključuje izogibanje tekočinam dve uri pred spanjem, nošnjo ur, ki beležijo spanje, zeliščne čaje z dodatkom magnezija ali melatonina, svetlobne terapije, posebne blazine, vodene dihalne vaje, pametne posteljne okvire, naprave za beli šum, pametne pižame … Obstaja ogromno aplikacij in vsebin za izboljšanje spanca, temu so namenjeni celotni podkasti.
Ena od najbolj nenavadnih metod uporabnikov je, da si pred spanjem prelepijo usta z lepilnim trakom. To naj bi pomagalo pri smrčanju in spalni apneji, a redke študije, ki so bile izvedene na to temo, tega ne dokazujejo gotovo.
Podobno obstajajo tudi raziskave, ki naj bi dokazovale, da k boljšemu spancu pripomorejo beli šum, magnezij in modra svetloba, a tudi te niso neizpodbitno veljavne.
Ramlakhan je sicer poudarila, da so težave s spancem pogosto povezane z globljimi čustvenimi in duševnimi vzroki. Različne tehnike in izdelki lahko tako pomagajo le začasno, težavo bo rešilo le naslavljanje teh globljih težav in posledična pomiritev živčnega sistema. Od “sleepmaxxing” trendov se ji vendarle zdi vredno izpostaviti magnezijev glicinat, prehransko dopolnilo, ki zviša raven magnezija v telesu; beli šum za tiste, ki se ponoči zlahka zbudijo; in pa omejitev izpostavljenosti svetlobi elektronskih naprav pred spanjem. Nekaj prednosti vidi tudi v omenjenem prelepljanju ust.
“Ni enega izdelka, ki bi lahko popravil negativne učinke mobilnih telefonov in družbenih omrežij”
“Čeprav je zdravo ceniti dober spanec, pa obstaja nevarnost, da postanemo tako obsedeni s stremenjem k popolnemu spancu, da to ustvari dodatno tesnobo in nas na koncu ohranja budne,” je opozorila Ramlakhan.
Na zdravje je treba gledati celostno, ne pa se preveč osredotočiti zgolj na spanec: “Občasen slab spanec je normalen in čeprav je spanje zelo pomembno, moramo biti pozorni tudi na druge dejavnike, ki vplivajo na naše zdravje, srečo in raven energije: hrano, hidracijo, gibanje, odnose ter stvari, ki nam prinašajo veselje in izpolnitev.”
Ko pride do dobrega spanca, je bolj kot to, kaj početi, pomembno to, čemu se izogibati. Po oceni strokovnjakinje je največja ovira dobremu spancu obsedenost z našimi mobilnimi telefoni. “Po mojih izkušnjah ni enega izdelka, ki bi lahko popravil negativne učinke nenehne uporabe telefonov in obsesije z družbenimi omrežji,” je bila jasna.
Pet nasvetov strokovnjakinje za boljši spanec
Za kakovosten spanec je delila pet nasvetov, ki pa ne vključujejo dragih izdelkov ali bizarnih praks.
- Pol ure do 45 minut zatem, ko se zbudite, jejte hranilen zajtrk. To bo pomagalo stabilizirati raven sladkorja v krvi, znižati raven kortizola (glavnega stresnega hormona v telesu) in olajšati tesnobo. Vse to je pomembno, če se soočate s težavami s spanjem.
- Izogibajte se kofeinu in ga ne uporabljajte kot nadomestek za pravo hrano.
- Hidrirajte se, saj bo to pripomoglo k optimalnemu delovanju možganov, posledica katerega pa je tudi regulacija telesne temperature in proizvajanje spalnih hormonov, na primer melatonina. Idealna količina je od liter in pol do dva litra vode na dan.
- V posteljo se odpravite zgodaj, idealno okoli pol desete ure zvečer. Pred spanjem berite kaj sproščujočega, meditirajte ali pišite dnevnik.
- Vzpostavite bolj zdrav odnos s tehnologijo. Ključno je, da telefona nimate v spalnici. Ustvarite “elektronski mrk” vsaj eno uro, preden se odpravite v posteljo in ponoči ne glejte na telefon.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!