Kremelj je zaostril uradni jezik, ki ga uporablja za označevanje konflikta v Ukrajini. "Smo v vojnem stanju. Da, začelo se je kot posebna vojaška operacija, ampak takoj, ko se je tam oblikovala ta skupina, ko je kolektivni Zahod postal udeleženec na strani Ukrajine, je za nas to že postala vojna," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Moskva je zaostrila retoriko, s katero je doslej opisovala svojo ofenzivo na Ukrajino, ki jo je prikazovala kot posebno vojaško operacijo in zavračala uporabo besede vojna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Da je Rusija v vojnem stanju, je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov v danes objavljenem pogovoru za prokremeljski časopis Argumenti in dejstva.
“Smo v vojnem stanju. Da, začelo se je kot posebna vojaška operacija, ampak takoj, ko se je tam oblikovala ta skupina, ko je kolektivni Zahod postal udeleženec na strani Ukrajine, je za nas to že postala vojna,” je povedal Peskov. Na prošnjo za podrobnejše pojasnilo pa je Peskov novinarjem kasneje dejal, da je “de jure to posebna vojaška operacija. Toda de facto se je spremenila v vojno”, poroča AFP.
Kremelj je s tem zaostril uradni jezik, ki ga uporablja za označevanje konflikta v Ukrajini. Rusija je namreč svojo ofenzivo na Ukrajino predstavila kot “posebno vojaško operacijo”, medijem je prepovedala uporabo besede vojna in preganjala nasprotnike vojne v Ukrajini, ker so to besedo uporabljali za opisovanje ruskega vojaškega delovanja v sosednji državi.
Nemčija se mora pripraviti na morebitno grožnjo
Vrhovni poveljnik nemške vojske Carsten Breuer je pozval k hitri vzpostavitvi raketne obrambe pred morebitnim napadom iz Rusije. Putin ne skriva svojih namenov do Zahoda, je dejal Breuer v današnjem intervjuju za nemške časnike, pri čemer je opozoril, da ima Nemčija pet do osem let časa, da se pripravi na morebitno grožnjo.
Prvi mož bundeswehra meni, da bo Rusija v tem časovnem okviru sposobna voditi vojno proti državam Nata. “Do takrat moramo biti tudi mi v Nemčiji sposobni odbiti tak napad,” je Breuer povedal v danes objavljenem intervjuju za več časnikov medijske skupine Funke.
Obsežni napadi na Ukrajino, poškodovan jez največje hidroelektrarne na Dnepru
Ruske sile so medtem ponoči Ukrajino napadle z okoli 90 raketami in 60 droni, je danes povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
V enem od teh napadov so bili uničeni daljnovodi, ki napajajo jedrsko elektrarno v Zaporožju, prav tako pa so napadalci zadeli jez največje hidroelektrarne na reki Dneper. Da so razmere izjemno resne ter da grozi nevarnost izrednih razmer, je opozoril ukrajinski upravljalec omrežja jedrskih elektrarn Energoatom.
Nacionalni distributer električne energije Ukrenergo je medtem javil, da se v sedmih regijah zaradi napadov, ki so poškodovali več deset energetskih objektov, soočajo z izpadi električne energije. Najhuje je v regijah Harkov, Odesa, Kirovograd in Dnipropetrovsk.
Med ruskim napadom na jez na Dnepru v zaporoški regiji je izstrelek zadel trolejbus, pri čemer so umrli potniki, je zapisal svetovalec župana zasedenega Mariupola Petro Andrjuščenko.
Po besedah Zelenskega “svet vidi tarče ruskih teroristov, kar se da jasno: elektrarne in napeljave za oskrbo z energijo, jez hidroelektrarne, običajne stanovanjske stavbe, celo trolejbus”.
Napadi so prizadeli številne dele države. O veliki gmotni škodi in žrtvah med drugim poročajo iz regij Zaporožje na jugovzhodu in Hmelnicki na zahodu države. V slednji sta bila po podatkih notranjega ministrstva ubita najmanj dva človeka, še osem je ranjenih. Šest ljudi je utrpelo poškodbe v Zaporožju, tri ljudi na prizoriščih napadov pogrešajo.
ZDA so pozvale Ukrajino, naj ustavi napade na rusko energetsko infrastrukturo, saj da bi ti lahko navzgor potisnili cene nafte in ogrozili naftovode na ozemlju Rusije, ki jih koristijo ameriška podjetja, danes poroča britanski časnik Financial Times. Visoke cene nafte še posebej skrbijo Belo hišo pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami.
V Rusiji prijeli sedem domnevnih pripadnikov proukrajinske milice
Medtem je ruska varnostna služba (FSB) danes v Moskvi prijela sedem domnevnih pripadnikov ene od proukrajinskih oboroženih skupin, ki naj bi v zadnjem času vdirale na ozemlje ruskih obmejnih regij. Aretacije sledijo nedavnemu pozivu ruskega predsednika Vladimirja Putina k pregonu borcev, ki jih je označil za izdajalce.
Sedmerica prijetih prebivalcev Moskve je bila po navedbah FSB v stiku s Korpusom ruskih prostovoljcev, ki ima v Rusiji status teroristične organizacije, ruske oblasti pa verjamejo, da deluje kot del ukrajinske vojske.
Med drugim naj bi se prijeti pogovarjali o tem, kako izvesti nasilna dejanja proti predstavnikom ruskih varnostnih sil. Ruske agencije so objavile tudi posnetek aretacije enega od njih in fotografijo, ki naj bi prikazovala zaseženo orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski prostovoljni korpus je ena od treh skupin, ki jih po njihovih lastnih navedbah sestavljajo ruski državljani, ki nasprotujejo ruski agresiji nad Ukrajino. Stale naj bi za nizom vpadov na rusko ozemlje iz Ukrajine v zadnjem času.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje