Oči uprte v Evropo: kaj bodo storile Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo?

Rakete (Foto: PROFIMEDIA)

Po Bidnovi odpravi omejitev za uporabo ameriških raket dolgega dosega ATACMS so oči zdaj uprte v Nemčijo, Francijo in Združeno kraljestvo. Bi katera od teh držav lahko sledila odpravi omejitev?

Ameriški predsednik Joe Biden se je pred dnevi odločil za prelomno potezo – po skoraj treh letih vojne v Ukrajini je odpravil omejitve za uporabo ameriških raket dolgega dosega ATACMS za napade ciljev globoko v Rusiji.

Ukrajina z njihovo uporabo ni zavlačevala. Kljub pozivom uradne Moskve, da bodo napadi naleteli na ustrezen odgovor, so danes napadli ruski Brjansk. Tudi odziv tamkajšnjega zunanjega ministra Sergeja Lavrova je šel v tej smeri. Dejal je, da gre za jasen znak, da si Zahod želi zaostritve konflikta in da bo ruski odziv ustrezen. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer že pred tem podpisal odlok, s katerim je razširil dovoljenje za uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila.

V podobni smeri kot z odpravo omejitev za rabo raket ATACMS so šle tudi odločitve ZDA o raketnem sistemu kratkega dosega HIMARS, tankih Abrams in vojaških lovcih F-16. Najprej zavrnitev in dolgotrajno izmikanje, nato pa odobritev.

A s tem želje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega še niso izpolnjene. Želi si namreč še nemških manevrirnih raket Taurus ter francoskih in britanskih raket Storm shadow/SCALP za napade na Rusijo. Bodo te države sledile Ameriki?

Scholz ideji še naprej nenaklonjen

Rakete Taurus, ki veljajo za enega najmočnejših orožij nemškega arzenala, so eden glavnih apetitov Zelenskega. Kljub temu pa nemški kancler Olaf Scholz še nadalje zavrača njihovo dobavo Ukrajini. Vse skupaj se odvija le dva meseca pred predajo oblasti novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, pa tudi tik pred nemškimi predčasnimi volitvami, ki bodo potekale najverjetneje 23. februarja.

Odziv nemške politike na Bidnovo potezo je bil sicer odobravajoč iz najrazličnejših strani nemške politike. Kot poroča Deutsche Welle, je ena največjih podpornikov liberalna stranka (FDP) z nemško evroposlanko Marie-Agnes Strack-Zimmermann na čelu. Prav tako dobavo podpirajo krščanski demokrati (CDU) in Zeleni. Pozitivno sta se odzvala tudi gospodarski minister Robert Habeck in zunanja ministrica Annalena Baerbock.

Kljub temu Scholz vztraja pri stališču, da bi Nemčija z dobavo tvegala, da bi se neposredno vpletla v vojno med Rusijo in Ukrajino.

Tamkajšnji Bundestag je marca sicer že glasoval o dobavi omenjenega orožja Ukrajini, kar so poslanci zavrnili. Tudi če bi na tokratnem glasovanju ob širši podpori predlog potrdili, pa ta za nemško vlado ne bi bil zavezujoč.

Taurus z bojno glavo lahko doseže 500-kilometrsko razdaljo, ATACMS pa 300-kilometrsko. Izstreli jo lahko lovsko letalo, z njimi pa bi napadali predvsem cilje, iz katerih ruske sile napadajo mesta v Ukrajini, poroča Deutsche Welle.

Sta Francija in Združeno kraljestvo odvisna od Washingtona?

Oči pa so zdaj uperjene tudi v Pariz in London. Francoski predsednik Emmanuel Macron je Bidnovo odločitev pozdravil z besedami, da je Rusija edina sila, ki zaostruje konflikt. Niti Macron niti britanski premier Keir Starmer pa ne želita predstaviti lastnih stališč do omogočanja rabe raket dolgega dosega Storm shadow/SCALP.

Državi sta te rakete v manjših količinah že zdaj dobavljali Ukrajini, a zgolj za branjenje ozemlja. Ker rakete vsebujejo tudi ameriško tehnologijo, ima Washington besedo pri tem, ali jih Ukrajina lahko koristi na ruskem ozemlju.

Na julijskem vrhu zveze Nato v Washingtonu je Starmer zatrjeval, da bodo njihove rakete uporabljene zgolj za obrambo, ob tem pa je dodal, da se mora Ukrajina sama odločiti, kako jih bo namestila. Prav uporaba raket dolgega dosega je sicer ena ključnih točk načrta Zelenskega.

Dva francoska uradnika sta za portal Politico sicer dejala, da Francija ne potrebuje odobritve Washingtona za ukrajinske napade na cilje v Rusiji. A zaenkrat, kot še dodajajo, ni znakov iz Pariza, da bi Kijev lahko uporabljal rakete za omenjene namene.

Rakete SCALP je Ukrajini v preteklosti poslala tudi Italija, a ostajajo pri trdnem stališču, da ne bodo dovolili napadov s temi raketami na rusko ozemlje.