Menu Item
Rusija ne želi začasne prekinitve ognja v Ukrajini, saj bi bila ta zgolj začasen predah za ukrajinske vojake, je sporočil visoki svetovalec Kremlja za zunanjo politiko Jurij Ušakov, poročata časnika Guardian in Financial Times.
Rusija ne želi začasne prekinitve ognja v Ukrajini, temveč si prizadeva za dolgotrajno mirovno rešitev, ki bo upoštevala njene interese in skrbi, je dejal visoki svetovalec Kremlja za zunanjo politiko Jurij Ušakov. “Za to si prizadevamo. Mirno rešitev, ki bi upoštevala legitimne interese naše države,” je dejal.
Kot je povedal za rusko državno televizijo, predlagana 30-dnevna prekinitev ognja v Ukrajini ni nič drugega kot začasen predah za ukrajinske enote. “To nam ne prinese ničesar. Ukrajincem le omogoča, da se pregrupirajo, okrepijo in nadaljujejo ista dejanja,” je še dodal. “Treba bo delati na predlogu, razmišljati in upoštevati tudi naše stališče. V njem je začrtan le ukrajinski pristop.” Znova je bil kritičen tudi do morebitne vključitve Ukrajine v zvezo Nato.
Ob tem je dejal, da Moskva pričakuje, da bodo ZDA upoštevale ruska stališča pri nadaljnjih pogovorih, in sporočil, da je svoje pomisleke posredoval ameriškim pogajalcem, poročata časnika Guardian in Financial Times.
Na vprašanje, ali Rusija s tem zavrača predlog, je Ušakov odgovoril, da bo ruski predsednik Vladimir Putin verjetno še danes podrobneje predstavil rusko stališče, poroča Reuters. Ob tem je še naznanil, da se bo Trumpov odposlanec Steve Witkoff srečal z visokimi ruskimi uradniki in dodal, da srečanja z ruskim predsednikom ni mogoče izključiti.
Do napotitve zahodnih mirovniških sil in gradnje vojaških baz v Ukrajini je bila medtem kritična tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Opozorila je, da bi to pomenilo neposredno vpletenost Zahoda v konflikt z Rusijo, pri čemer je poudarila, da bo Moskva odgovorila z “vsemi razpoložljivimi sredstvi”.
Rusija ZDA predstavila svoje zahteve za končanje vojne
Rusija je pred tem Združenim državam Amerike predstavila seznam zahtev za dogovor o končanju vojne v Ukrajini in vnovični vzpostavitvi odnosov z Washingtonom, sta za Reuters sporočila dva neimenovana vira. Za zdaj še ni jasno, kaj natančno je Moskva vključila v svoj seznam zahtev in ali se je pripravljena vključiti v mirovna pogajanja s Kijevom še pred sprejetjem zahtev, dodaja Reuters.
Med preteklimi ruskimi zahtevami so sicer bili prepoved članstva Ukrajine v Natu, zaveza, da v Ukrajini ne bodo nameščene tuje vojaške sile, in mednarodno priznanje trditve predsednika Vladimirja Putina, da Krim in štiri ukrajinske regije pripadajo Rusiji. Rusija prav tako zahteva zaščito ruskogovorečih prebivalcev v Ukrajini ter nove volitve za zamenjavo predsednika Volodimirja Zelenskega.
Zelenski je medtem na omrežju X Rusijo obtožil, da želi podaljšati vojno, ZDA pa pozval, naj Moskvo prepriča h končanju konflikta. Zelenski je še zapisal, da “svet že več kot en dan ni slišal konkretnega odgovora Rusije na podane predloge”.
Ukrajina je predlagano premirje pozdravila po nedavnih pogovorih z ZDA v Savdski Arabiji.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo izrazil upanje, da bo Rusija privolila v dogovor. “Upajmo, da bo Rusija za prekinitev ognja. Če nam bo uspelo, mislim, da smo opravili 80 odstotkov dela na poti do konca te grozljive morije,” je dejal Trump. Po njegovih besedah bi bile posledice za Moskvo, če predloga ne bo sprejela in bo nadaljevala vojno z Ukrajino, uničujoče, v mislih je imel predvsem finančne posledice. “Za Rusijo bi bilo to zelo slabo. Tega ne želim storiti, saj želimo mir,” je dodal Trump.
Podkast: “Napol norec, napol strateški interes”
Poslušajte tudi podkast s Suzano Lovec, v katerem burno dogajanje na relaciji ZDA – Rusija – Ukrajina – EU komentirata dr. Tadej Troha, filozof, in Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje