Menu Item
Kar 150 potresov, ki so v dobrih štirih urah sinoči stresli okolico Neaplja, je na ulice pognalo prebivalce, ki so noč preživeli na prostem. Na potresno in vulkansko aktivnemu območju Flegrejskih polj ta številka niti ni presenetljiva, je pa ponedeljkovo tresenje tal, ki ni povzročilo resne škode ali smrtnih žrtev, prineslo najmočnejši potresni sunek v zadnjih 40 letih.
Ponedeljkova noč je bila za številne prebivalce Flegrejskih polj v okolici Neaplja dolga in vse prej kot udobna. Območje je namreč med 20. uro in polnočjo streslo približno 150 potresnih sunkov. Kot pišejo italijanski mediji, so seizmologi pri najmočnejšem namerili magnitudo 4,4, kar je najmočnejši potres na tem nestabilnem območju v zadnjih 40 letih.
Tresenje tal so najbolj občutili v mestih Pozzuoli in Bagnoli pa tudi v Neaplju in drugih mestih ob obali. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, je večji del prebivalcev noč preživel na prostem v parkih, avtomobilih in šotorih, ki jih je postavila civilna zaščita.
Potresi smrtnih žrtev ali poškodb ljudi niso povzročili, je pa nekaj prebivalcev poiskalo psihološko pomoč, ki so jo zagotavljali na terenu. Potresni sunki prav tako z izjemo nekaj odpadlega ometa in razpok na stenah nekaterih hiš niso povzročili večje škode.
Tekom današnjega dneva so evakuirali okoli 40 družin. Za ljudi, ki se doma ne počutijo varno, so vzpostavili štiri sprejemne centre, hkrati pa so na prizadeto področje neapeljske oblasti poslale 400 začasnih postelj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Pozzuoliju so zaradi varnostnih pregledov danes zaprte šole, ki jih najverjetneje ne bodo odprli niti v sredo. Preventivno bodo iz tamkajšnjega ženskega zapora preselili 140 jetnic.
Podobni dogodki za prebivalce tega potresno zelo aktivnega območja na ognjeniku Flegrejska polja niso nič novega. Območje te vulkanske kaldere (velikega vulkanskega kraterja, ki je nastal ob preteklih izbruhih in je delno pod morjem) sestavljajo številni manjši kraterji, iz katerih se še vedno kadi. Zadnji izbruh so na tem območju potrdili leta 1538, od takrat pa pristojne poleg možnosti ponovnega izbruha skrbi dviganje in spuščanje tal oziroma bradizeizem.
Območje je trenutno v fazi dvigovanja, tla pa se po podatkih Inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) na mesec dvignejo za dva centimetra. Bradizeizem spremljajo tudi potresi, ki se jih na mesec nabere več kot tisoč. INGV jih je aprila zaznal 1.252, od katerih pa večina ni presegla magnitude 1. Inštitut ob sinočnji potresni aktivnosti na Flegrejskih poljih ni opazil zaskrbljujočih odklonov.
Italijanska država ima za precej poseljeno območje pripravljen načrt evakuacije, če bi vulkan pod Flegrejskimi polji spet izbruhnil. Na območju, kjer bi bila ob izbruhu potrebna takojšnja evakuacija, živi po podatkih civilne zaščite okoli pol milijona ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!