Menu Item
Evropska varuhinja človekovih pravic je dejala, da trenutna pravila agencije EU za mejno in obalno stražo Frontex ne omogočajo varovanja temeljnih pravic prebežnikov. Zato je pozvala k spremembi zakonodaje.
Preiskava evropske varuhinje človekovih pravic Emily O’Reilly o vlogi agencije EU za mejno in obalno stražo Frontex v brodolomu ladje s prebežniki pred grško obalo junija lani je pokazala, da trenutna pravila agenciji ne omogočajo izpolnjevanja obveznosti na področju temeljnih pravic.
Kot so sporočili iz njenega urada, je ombudsmanka v preiskavi, ki jo je sprožila julija lani na lastno pobudo, ugotovila, da je Frontex grškim oblastem štirikrat ponudil pomoč v obliki nadzora iz zraka, a ni dobil odgovora.
Tako je bil na območju, kjer je bila ladja Adriana z več kot 700 prebežniki na krovu, zgolj dvakrat. Enkrat zgolj na kratko z letalom po opozorilu italijanskih oblasti in še enkrat z brezpilotnim letalnikom 18 ur po brodolomu ladje, v katerem je umrlo več kot 600 ljudi.
Varuhinja je tako ugotovila, da trenutna pravila agenciji ne omogočajo celovitega izpolnjevanja obveznosti na področju varovanja temeljnih pravic. Obenem je zaradi obstoječih pravil pri odzivanju v primerih, ko se ladje z migranti znajdejo v težavah, preveč odvisna od držav članic. “Vprašati se moramo, zakaj ladja, ki je tako očitno potrebovala pomoč, te ni prejela, čeprav so zanjo vedele agencija EU, oblasti dveh držav članic, civilna družba in zasebne ladje. Zakaj poročila o prenatrpanosti, pomanjkanju rešilnih jopičev in otrocih na krovu niso pravočasno sprožila reševanja, ki bi lahko rešilo na stotine življenj,” se je vprašala O’Reilly.
Varuhinja pozvala k spremembi zakonodaje
“Frontex ima v imenu obalno stražo, a njegov trenutni mandat in poslanstvo temu ne ustrezata. Če ima Frontex dolžnost pomagati pri reševanju življenj na morju, a nima ustreznih orodij, potem je to zagotovo zadeva za zakonodajalce EU,” je poudarila. Pozvala je k spremembam pravnega in operativnega okvirja odzivanja na krizne primere.
Kot so še navedli v uradu evropske varuhinje človekovih pravic, je podala tudi ugotovitve o širših sistemskih težavah v povezavi z brodolomom ladje. Ugotovila je, da na ravni EU ni mehanizma, ki bi omogočal neodvisno preiskavo odgovornosti grških oblasti ter vloge Frontexa in Evropske komisije.
Zato je Evropski parlament, Svet EU in komisijo pozvala k imenovanju neodvisne preiskovalne komisije, ki bi preučila vzroke za tolikšno število smrtnih žrtev v brodolomu pred skoraj osmimi meseci.
Na Evropski komisiji so v odzivu zagotovili, da bodo podrobno odgovorili na pismo varuhinje, ta pa bo odgovor tudi v celoti objavila na svoji spletni strani.
Glede operacij reševanja in iskanja na morju so medtem poudarili, da so te v pristojnosti držav članic, Frontex pa zagotavlja strokovno pomoč in tehnično operativno podporo. Lani je po besedah tiskovne predstavnice komisije Anitte Hipper pomagal pri reševanju 43.000 ljudi.
Preiskava, ki jo izvajajo grške oblasti, mora biti hitra, temeljita in neodvisna, je še poudarila Hipper. “Komisija temu pripisuje velik pomen, saj ne želimo, da se takšne tragedije dogajajo,” je dejala. Pri tem ni povedala, ali bo Bruselj vzpostavil neodvisno preiskovalno komisijo.
Ladja Adriana je potonila sredi junija lani v Jonskem morju okoli 90 kilometrov od jugozahodne obale Peloponeza. Na njej je bilo več kot 700 ljudi, od tega približno 100 otrok. Rešili so jih zgolj nekaj več kot 100.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!