Člani projekta GreenLight WorldFlight bodo začeli z merjenjem onesnaženosti zraka v srbski in bosanski prestolnici. Cilj je izvedeti več o virih onesnaženja.

Člani projekta GreenLight WorldFlight, katerega eden od prepoznavnejših obrazov je pilot Matevž Lenarčič, bodo v začetku tega leta začeli meriti onesnaženost zraka na Zahodnem Balkanu, in sicer v Beogradu in Sarajevu. Najprej bodo izvedli preliminarne meritve, te pa bodo v prihodnjih dveh letih še poglobili. “Meritve izvajamo z majhnimi letali. Trenutno uporabljamo slovaško eksperimentalno štirisedežno letalo, ki je bilo narejeno in modificirano za tovrstne raziskave,” za N1 pove Lenarčič.

Zakaj so meritve na Zahodnem Balkanu tako pomembne, pa nam podrobneje pojasni dr. Griša Močnik (GreenLight WorldFlight). “Živimo v Evropi, a ko govorimo o onesnaženosti, govorimo o tem, kako je na Kitajskem in v Indiji veliko hujše. Pri tem pa pozabljamo, da imamo v Evropi regije, v katerih so koncentracije primerljive s temi, za katere mi govorimo, da so tako grozne v razvijajočih predelih sveta. Zahodni Balkan je taka regija,” opiše Močnik. Kot doda, pozabljamo, da je zrak 250 kilometrov od Ljubljane tako onesnažen kot sredi Indije.

Po Močnikovih besedah je problematična kombinacija zim, ko je mešanje atmosfere manjše, ter uporabe trdih goriv, kot je les, in starejših dizelskih osebnih goriv brez filtrov. Učinek na zdravje je grozljiv, komentira Močnik. Delci onesnaženega zraka letno povzročijo med sedem in osem milijonov prezgodnjih smrti po celem svetu; v Sloveniji je teh smrti približno 1.700, v Bosni in Hercegovini pa nekaj tisoč. Bolezni in prezgodnje smrti veliko stanejo zdravstveno blagajno, zato bi bilo bolje, tako Močnik, da bi ta denar usmerili v preventivno.

Po podatkih, ki jih beleži švicarsko podjetje IQAir, je bil 30. decembra Beograd 18. najbolj onesnaženo večje mesto na svetu, Sarajevo pa 19.

Ekipa projekta GreenLight WorldFlight bo v sodelovanju s sarajevskimi in beograjskimi strokovnjaki meritve opravljala z letalom in pa tudi na tleh. Cilj je izvedeti več o virih onesnaženja ter na podlagi meritev načrtovati ukrepe, ki naslavljajo vire onesnaženja, pove Močnik. Postopek je navadno tak, da meritve ponovijo po tem, ko se izvede ukrepe. “Tako se lahko izmeri izboljšanje,” pove. Javnost se tako seznani z učinkovitostjo ukrepov, ki po navadi niso priljubljeni (zapora prometa, omejitve, s čim se kuri).

Je pa, izpostavi Močnik, zanimivo prepletanje vpliva delcev, ki onesnažujejo, na zdravje ljudi in podnebje. Ukrepi, ki jih osnujejo na podlagi meritev oziroma modelov in naslavljajo zdravje ljudi ali podnebje, niso nujno enaki. Zato se dogaja žongliranje med enimi in drugimi, pomembno je, da se jih uravnoteži. “V preteklosti smo naredili kar nekaj napak, recimo s spodbujanjem kurjenja lesa. S stališča tega, da je les obnovljiv vir energije, je njegovo kurjenje koristno za podnebje. A če se les kuri narobe, v majhnih pečeh brez kakršnegakoli nadzora, se lahko zrak močno onesnaži. Ukrep je torej koristen za podnebje, a škodljiv za zdravje,” komentira Močnik.

Spomladi, predvidoma aprila GreenLight WorldFlight z meritvami nadaljuje na indijski podcelini, v letu 2023 in 2024 pa na Arktiki in Antarktiki.