Onesnaževanje morja z ladij ostaja velik problem. EU mu kljub izboljšavam ni kos

Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Ladje in druga plovila še vedno onesnažujejo morske vode EU, v danes objavljenem poročilu opozarja Evropsko računsko sodišče. Zakonodaja EU se sicer izboljšuje, a je od 22 obalnih držav članic EU nobena ne izvaja zadovoljivo. Revizorji opozarjajo, da preverjanje ni zadostno, kazni pa so redke in premile.

Zakonodaja EU vključuje ustrezna mednarodna pravila, na nekaterih področjih je od njih celo strožja, na primer glede onesnaževanja z nafto, ladijskih razbitin in emisij žvepla. Vendar revizorji EU opozarjajo na vrzeli, ki jih mora EU še zapolniti, zlasti v zvezi s tveganji onesnaževanja, so sporočili iz Evropskega računskega sodišča.

Lastniki ladij se lahko na primer še vedno izognejo svojim obveznostim glede recikliranja, tako da pred razgradnjo ladje ta začne pluti pod zastavo tretje države. Kot navaja računsko sodišče, je leta 2022 vsaka sedma ladja na svetu plula pod zastavo države članice EU, pri odsluženih ladjah pa je bil ta delež za kar 50 odstotkov nižji.

“Onesnaževanje morja z ladij ostaja velik problem, ki pa mu EU – kljub vrsti izboljšav v zadnjih letih – ni ravno kos. Onesnaževanje je po ocenah namreč še vedno problematično pri več kot treh četrtinah evropskih morij,” je objavo poročila pospremil član sodišča Nikolaos Milionis.

EU želi do leta 2030 doseči ničelno onesnaževanje vode, a kot je ocenil Milionis, cilja ničelnega onesnaževanja, da bi zaščitili zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost in ribje staleže, še vedno ni na obzorju.

Težave pri spremljanju onesnaževanja morja

Revizorji ugotavljajo tudi, da države EU premalo uporabljajo orodja, ki jim jih je zagotovila EU, da bi se lažje borile proti onesnaževanju morja z ladij, npr. mrežo plovil, ki so v stalni pripravljenosti za odzivanje na razlitje nafte, in brezpilotne letalnike za odkrivanje onesnaževanja.

Ta problem je, kot navajajo, še posebej nazoren, kar zadeva evropsko službo za satelitsko spremljanje razlitja nafte (sistem CleanSeaNet), ki je zadolžena za nadzor in zgodnje odkrivanje morebitnih primerov onesnaženja. V letih 2022 in 2023 je bilo v morjih EU s tem sistemom odkritih skupno 7.731 možnih razlitij, a so revizorji EU ugotovili, da so države članice preverile manj kot polovico teh opozoril in potrdile onesnaženje le v sedmih odstotkih primerov. Eden od razlogov za to je bil čas, ki je pretekel od satelitskega posnetka do dejanske preveritve onesnaženja.

Revizorji so ugotovili tudi, da organi držav članic ne izvajajo dovolj preventivnih inšpekcijskih pregledov ladij, kazni za onesnaževalce pa so še vedno nizke. Odgovorni za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi v morje se redko preganjajo, kazni zanje pa običajno niso učinkovite ali odvračilne, navajajo na sodišču.

Revizorji so na splošno ugotovili še, da niti Evropska komisija niti države članice ne spremljajo v celoti, kako se sredstva EU uporabljajo za boj proti onesnaževanju morja. Prav tako ima EU težave pri spremljanju onesnaževanja morja z ladij, saj dejanska količina razlite nafte, izpuščenih onesnaževal in morskih odpadkov z ladij ostaja večinoma neznana, prav tako pa tudi identiteta onesnaževalcev.