Menu Item
Evropska unija bo kupila 110.000 odmerkov cepiva proti opičjim kozam, je sporočila evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. Prve dobave državam članicam se bodo po njenih besedah začele konec meseca. Kot je še povedala komisarka, bodo ministri EU za zdravje danes razpravljali tudi o cepivih proti covidu-19.
“Danes bom podpisala dogovor o nakupu okoli 110.000 odmerkov cepiva proti opičjim kozam. Prve dobave državam članicam se bodo začele konec junija,” je ob prihodu na današnje zasedanje zdravstvenih ministrov članic EU povedala komisarka za zdravje Stela Kiriakides.
Poudarila je, da bodo evropska sredstva prvič doslej uporabljena za nakup cepiva za članice. “To kaže, kaj zmoremo, ko sodelujemo,” je dejala.
Trenutno je sicer v EU po njenih besedah okoli 900 primerov opičjih koz, po vsem svetu pa okoli 1.400. Opičje koze, ki so v primerjavi s sorodnimi črnimi kozami manj huda bolezen, so endemične v nekaterih državah zahodne in srednje Afrike, od maja pa so jih zaznali tudi v drugih državah, tudi v Evropi.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po besedah njenega direktorja Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa ne priporoča množičnega cepljenja proti tej bolezni. Na redkih mestih, kjer so cepiva na voljo, jih uporabljajo za zaščito tistih, ki bi lahko bili izpostavljeni, na primer zdravstvenih delavcev. Tedros je dodal, da bi lahko razmislili o cepljenju po izpostavitvi, najbolje v štirih dneh, za bližnje stike z večjim tveganjem, kot so spolni partnerji ali člani gospodinjstva.
Ministri za zdravje članic EU, med njimi državna sekretarka na slovenskem ministrstvu Breda Božnik, bodo po besedah evropske komisarke Kiriakides govorili tudi o pandemiji covida-19. Razpravljali bodo o strategiji za prihodnje mesece, jesen in zimo ter zadostnih zalogah cepiv, vključno s cepivi, prilagojenimi na nove različice novega koronavirusa.
Na dnevnem redu imajo tako tudi razpravo o pismu desetih članic EU, v katerem so komisijo pozvale k spremembi pogodb o dobavi cepiv proti covidu-19. V pismu, ki ga je podpisala tudi Slovenija, med drugim opozarjajo na problem presežkov cepiva in potrebo po boljšem upravljanju z javnimi sredstvi.
Po prepričanju podpisnic pisma bi morale biti pogodbe s proizvajalci cepiv prekinjene, če niso več potrebne z zdravstvenega in epidemiološkega vidika. Menijo tudi, da bi moralo biti mogoče zmanjšati število naročenih odmerkov cepiva, tako da bolje odražajo povpraševanje po cepivu.
Zaradi izbruha se bo sestal odbor za izredne razmere WHO
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) bo 23. junija odločala o tem, ali gre v primeru izbruha opičjih koz za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju, so danes sporočili iz WHO. “Ne želimo čakati, da razmere uidejo izpod nadzora,” je dejal strokovnjak WHO Ibrahima Socé Fall.
“Izbruh opičjih koz je nenavaden in zaskrbljujoč. Zaradi tega sem se, v skladu z mednarodnimi zdravstvenimi predpisi, odločil v naslednjem tednu sklicati odbor za izredne razmere, ki bo ocenil, če izbruh, ki smo mu priča, predstavlja javnozdravstveno izredno stanje mednarodnih razsežnosti,” pa je dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Razglasitev izrednih razmer je najvišja stopnja svetovne pripravljenosti na zdravstveno krizo, ki jo lahko uvede WHO. Takšna razglasitev sicer nima neposrednih praktičnih posledic, njen namen je prebuditi države članice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje