Menu Item
Madžarski premier Viktor Orban je v preteklih dneh bruseljski politični vrh razburjal z nekaterimi obiski. Med njimi je največ sivih las povzročilo srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ne v našem imenu, je bilo slišati iz EU, saj so se obiski zvrstili z madžarskim prevzemom predsedovanja Svetu EU. Da do njegovega obiska v Moskvi nima "posebej velikega razumevanja", je danes dodal tudi premier Robert Golob. A Orban svojih obiskov še ni končal. Pred skorajšnjim koncem vrha voditeljev članic zveze Nato je namreč odjeknila novica, da se po dogodku odpravlja k Donaldu Trumpu.
Madžarska oziroma predvsem njen predsednik vlade Viktor Orban v preteklih dneh bolj kot z besedami preseneča z obiski. Sprva je v začetku meseca obiskal Kijev, kjer sta s tamkajšnjim predsednikom Volodimirjem Zelenskim govorila o možnosti gradnje miru. Ob tem ga je pozval k premisleku h krajšem premirju, ki bi pospešil mirovne pogovore z Rusijo.
Če prvi izmed julijskih obiskov Bruslju ni povzročal sivih las, pa je to nedvomno storil z naslednjo potezo – obiskal je namreč Moskvo in predsednika Vladimirja Putina.
Bruseljski politični vrh se je nemudoma lotil pojasnjevanja z besedami, da Orbanov obisk ni usklajen z EU in da ne poteka v njenem imenu. Madžarska je z julijem namreč prevzela predsedovanje Svetu EU, s čimer njegovi obiski dajejo vtis, da potekajo usklajeno z vrhom evropske politike. Zanj niso vedli niti v Kijevu. “Za našo državo ostaja načelo ‘brez Ukrajine ni dogovorov o Ukrajini’ nedotakljivo in vse države pozivamo, naj se ga strogo držijo,” so ob tem zapisali na ukrajinskem zunanjem ministrstvu.
Orban je pred obiskom zatrdil, da miru ne more vzpostaviti iz naslanjača v Bruslju. “Ne moremo sedeti in čakati, da se vojna čudežno konča,” je dejal. Putin je ob tem ponovil svoje besede, da je pripravljen na premirje, če Ukrajina umakne svoje sile z območij, ki jih na novo zaseda Rusija – torej iz Ljudskih republik Doneck in Lugansk ter iz regij Zaporožje in Herson.
Orban je po Moskvi odšel še v Peking. Tudi tu je bilo središče pogovorov premierje med Ukrajino in Rusijo.
Oster tudi Golob: “Nimam posebej velikega razumevanja”
Da nima “posebej velikega razumevanja” do Orbanovega obiska v Moskvi, je ob prihodu na zadnji dan vrha zveze Nato v Washingtonu danes dejal tudi premier Robert Golob. Izrazil je prepričanje, da se bo o tem še veliko razpravljalo.
Glede morebitnega ukrepanja in bojkotiranja neformalnih ministrskih zasedanj, ki jih bo v okviru predsedovanja Svetu EU gostila Madžarska, pa je dejal, da je treba pustiti času čas. “Slovenija je velika zagovornica vladavine prava in bo tudi v tem primeru stala na tej strani,” je po poročanju STA še poudaril Golob.
Orban naj bi se še danes sestal s Trumpom
Da je mera polna, pa je danes voditelje članic zveze Nato, ki so zbrani v ameriški prestolnici, presenetila še napoved, da naj bi se Orban po koncu vrha srečal z Donaldom Trumpom, nekdanjim ameriškim predsednikom in aktualnim republikanskim kandidatom za novega predsednika, ki svetovno javnost pogosto razburja s svojimi provokativnimi besedami in stališči, poročajo ameriški mediji.
Ne Orbanova ne Trumpova ekipa napovedi obiska uradno še nista potrdili. The New York Times je ob tem poročal o neuradnih, a zanesljivih pričevanjih, da se bosta voditelja sestala še danes, po vrhu Nata.
Trump in Orban sta sicer dobra znanca in prijatelja, delita pa si tudi mnoga stališča – od protimigracijske politike do skepticizma do zveze Nato. V enem od nedavnih intervjujev je po pisanju Politica Orban Trumpa med drugim podprl v tekmi za prihodnjega ameriškega predsednika in ga označil kot “človeka miru”, politiko zdajšnjega predsednika Joeja Bidna pa označil za “vojno”. “Prepričan sem, da bi bila sprememba dobra za svet,” je dejal.
Politika sta se sicer nazadnje srečala marca v Mar-a-Lagu, ko je Orban obiskal Trumpa na njegovem zasebnem posestvu na Floridi.
Švedska vlada zaradi Orbanovega obiska v Moskvi, o katerem se ni predhodno posvetoval z drugimi članicami Unije, ta mesec na neformalna zasedanja Sveta EU v Budimpešti ne bo pošiljala ministrov, ampak uradnike. Kot je dejala švedska ministrica za zadeve EU Jessika Roswall, bo to storilo še nekaj drugih članic – med njimi tudi Finska, Litva, Latvija, Estonija in Poljska. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje