Menu Item
Znanstveniki napovedujejo, da bi orkani v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb lahko postali še močnejši. Ali obstaja zgornja meja?
Orkan Milton so znanstveniki označili za najmočnejšo letošnjo nevihto in za enega najmočnejših v zadnjih sto letih.
Poseben je tudi po tem, da se je razvijal nenavadno hitro. Zdi se, da je prišel od nikoder, piše portal Live Science. V nedeljo je bil le tropska nevihta, v ponedeljek pa je že postal orkan najmočnejše, 5. stopnje na Saffir-Simpsonovi lestvici, s trajnimi vetrovi, ki so dosegli 298 kilometrov na uro.
Pri razvrščanju orkanov na Saffir-Simpsonovo lestvico intenzivnosti glavno vlogo igrajo tako imenovani trajni vetrovi. Po definiciji Mednarodne meteorološke organizacije (WMO) je to povprečna hitrost vetra na višini 10 metrov nad morsko gladino v časovnem intervalu ene minute, ameriška Nacionalna agencija za vreme pa za trajne vetrove meri povprečje hitrosti na isti višini v 10-minutnem intervalu Saffir-Simpsonova lestvica upošteva hitrost v enominutnem intervalu. V orkanih pa se lahko pojavijo tudi sunki, ki so lahko veliko močnejši. V orkanu Milton na primer so zabeležili sunke, ki so presegli 321 kilometrov na uro.
Na leto nastane med 80 do 90 tropskih ciklonov, od katerih jih približno polovica razvije vetrove, ki se uvrstijo vsaj na 1. stopnjo Saffir-Simpsonove lestvice.
So te hitrosti vetrov blizu najvišjih možnih? Ali meja sploh obstaja?
Hitrost trajnih vetrov v tropskih ciklonih je omejena, a ta meja ni absolutna, piše Live Science. Obstaja “omejitev hitrosti”, ki se imenuje največja potencialna intenzivnost, odvisna pa je od več dejavnikov.
Eden od teh je toplota, ki je prisotna v oceanu, ki tropske ciklone “poganja”. “Gorivo za orkane je toplota, ki jo črpajo iz oceana,” je dejal podnebni znanstvenik James Kossin. “Toplejša, kot je voda, več goriva je na voljo.” Pravzaprav obstaja enačba za izračun največje potencialne intenzivnosti, ki je precej enostavna, v njej pa vlogo igrajo temperatura vode na površju in temperatura na vrhu oblaka tropske nevihte oziroma ciklona. Višja, kot je razlika, močnejše vetrove lahko pričakujemo. Znanstveniki trenutno zgornjo omejitev hitrosti trajnih vetrov postavljajo na okoli 200 milj na uro oziroma 322 kilometrov na uro.
Vendar se to v prihodnjih desetletjih lahko spremeni. Vzrok: podnebne spremembe, ki segrevajo oceane. Potencial za močnejše tropske nevihte narašča že zadnjih 30 let, pravi Kerry Emanuel, s Tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT). Enako velja za tropske ciklone. Doslej so jih zabeležili pet, v katerih so trajni vetrovi presegli 309 kilometrov na uro (192 milj na uro). “Mislim, da bo do konca stoletja, če ne bomo veliko omejevali dviga globalne temperature, zgornja meja bližje 220 miljam na uro (354 kilometrov na uro),” je Emanuel povedal za Live Science.
Obstajajo dokazi, da se vse večji delež tropskih ciklonov začenja približevati svoji teoretični meji, je dejal Emanuel. To pa pomeni, da lahko s segrevanjem podnebja postanejo močni in hitro nastajajoči tropski cikloni, kot je Milton, običajni.
Tudi zato nekateri znanstveniki menijo, da bi morali uvesti nove, višje stopnje tropskih ciklonov, o čemer smo sicer že pisali. Tropski cikloni so razvrščeni po Saffir-Simpsonovi lestvici, ki sega od stopnje 1 (s trajnimi vetrovi, ki dosežejo vsaj 119 kilometrov na uro) do stopnje 5 (ki se začne, ko trajni vetrovi dosežejo 252 kilometrov na uro), ki pa navzgor ni omejena. Ta lestvica je nepopolna, saj temelji na hitrosti vetra in ne vključuje škode zaradi neurja ali poplav, ki so smrtonosnejše od vetra, je dejal Emanuel.
Intenzivnost tropskih ciklonov merijo z različnimi lestvicami, Saffir-Simpsonova je najbolj znana, obstaja pa recimo tudi avstralska, ki tropske ciklone prav tako razvršča v pet stopenj, vendar z različnimi mejnimi hitrostmi trajnih vetrov, upošteva pa 10-minutni interval.
Bi morali dodati še 6. in celo 7. stopnjo?
Raziskovalci so zato letos februarja predlagali, da bi Saffir-Simpsonova lestvica morda potrebovala “6. stopnjo”, ki bi vključevala nevihte s trajnimi vetrovi, katerih hitrosti presegajo 308 kilometrov na uro.
Doslej je bilo takšnih že pet tropskih ciklonov: tajfun Haiyan (2013), orkan Patricia (2015), tajfun Meranti (2016), tajfun Goni (2020) in tajfun Surigae (2021). Patricia je bila najbolj intenzivna doslej in edina z vetrovi nad 322 kilometrov na uro. (Stalni vetrovi so dosegli hitrost 345 kilometrov na uro, vendar so oslabeli na 241 kilometrov na uro, ko je nevihta dosegla kopno)
Tropske ciklone najvišjih intenzivnosti imenujejo različno, glede na to, kje nastanejo. Orkani nastajajo nad Atlantikom in severovzhodnim Pacifikom (zahodni del ZDA, Mehike in srednje Amerike), tajfuni nastajajo nad severozahodnim Pacifikom (Kitajska, Japonska, Filipini), tiste, ki nastajajo nad Indijskim oceanom in južnim Pacifikom (območje Avstralije, Nove Zelandije in južnopacifiških otoških držav), pa običajno imenujejo s splošnim imenom, tropski ciklon.
Imena jim podeljujejo vsako po abecednem redu glede na čas nastanka. Prvi v koledarskem letu dobi ime, ki se začne na “A”, naslednji na “B” in tako naprej.
Nekateri znanstveniki so razmišljali tudi o stopnji 7, kamor bi se uvrstili tropski cikloni s trajnimi vetrovi nad 368 kilometrov na uro, vendar izračuni kažejo, da je trenutno tveganje za tako močne nevihte zanemarljivo.
Vendar nihče v resnici ne ve, kolikšne hitrosti bi lahko dosegli trajni vetrovi v orkanih, če bi temperatura vode še naprej naraščala, je dejal Michael Wehner iz ameriškega nacionalnega laboratorija Lawrence Berkeley. Mogoče je namreč tudi, da pri ekstremnih hitrostih vetra pride do pojavov, ki oslabijo nevihto, vendar teh procesov še ne razumemo dobro, je dejal. “Recimo, da živimo v 4 stopinje toplejšem svetu, kar je skoraj nepredstavljivo, in kjer je največja možna intenzivnost precej nad 310 kilometri na uro,” je dejal. “Ali bi te nevihte dejansko lahko vzdrževale takšno hitrost trajnih vetrov? Mislim, da ne vemo.”
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje