Menu Item
Septembra lani se je v ZDA vrnil Siamak Namazi, ki je kar osem let preživel v enem najbolj zloglasnih iranskih zaporov. Obsojen je bil po krivem. Šele ko se je odločil za tvegan intervju iz zapora, je ameriški predsednik Joe Biden sklenil dogovor o njegovi izpustitvi. Namazi je zgolj eden od mnogih tujcev, ki so jih po krivem zaprle iranske oblasti, tovrstna dejanja pa izvajajo tudi na Kitajskem.
Američan iranskih korenin Siamak Namazi je bil po krivem osem let zaprt v Iranu. Septembra 2023 je bil vendarle izpuščen iz zapora, potem ko je bil izključen iz treh ločenih dogovorov, na podlagi katerih so bili v času administracije bivših predsednikov Baracka Obame in Donalda Trumpa izpuščeni nekateri drugi pridržani Američani iz iranskih zaporov.
Leto dni po izpustitvi je Namazi spregovoril za CNN o svojih mukah, ki jih je doživel v osmih letih. Izpuščen je bil v okviru dogovora med ZDA in Iranom, ZDA pa so za sprejetje dogovora morale odmrzniti tudi približno šest milijard dolarjev iranskega premoženja.
“To je bil velik potres v mojem življenju, ki je trajal kar osem let. Še vedno sestavljam kose razdejanja, ki ga je pridržanje pustilo. Zdaj se končno počutim svobodnega, čeprav sem to miselnost skušal obdržati tudi, ko sem bil v zaporu,” je svojo zgodbo pripovedoval Namazi.
Danes občuti predvsem hvaležnost, zlasti do ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je sprejel težko odločitev in sklenil dogovor z iranskimi oblastmi. Na svobodo se, kot je dejal, še ni povsem navadil. Na začetku si je moral večkrat nastaviti alarm na telefonu, da ga je opozoril, naj gre ven iz hiše, med ljudi. “Ko sem se vrnil, kar tri dni nisem odšel iz hiše. Preprosto nisem bil navajen, da lahko po svoji volji odidem ven,” je dejal za CNN.
Siamak Namazi se je rodil v Iranu, v ZDA pa se je preselil pri 12 letih. Od takrat se je večkrat vrnil v rojstno državo, nazadnje leta 2015, ko se je udeležil pogreba. Takrat ni čutil nikakšnih skrbi, saj je šlo za obdobje, ko so bili odnosi med ZDA in Iranom na precej visoki ravni.
Toda ko se je želel vrniti v ZDA, ga je na letališču čakalo veliko presenečenje. K njemu je prišel moški, ki mu je rekel, da mora stopiti z njim. Namazi ga je zavrnil in prosil za identifikacijo. Moški se je kmalu vrnil z uniformiranim uradnikom, ki mu je povedal, da se na letalo ne more vkrcati. Bratu je poslal le še sporočilo, da mu iranske oblasti ne pustijo na letalo, in začela se je osemletna kalvarija.
“Tri mesece so me nezakonito zasliševali na neznani lokaciji, nato pa so me končno aretirali. Uradno sem bil obtožen sodelovanja s sovražno državo, torej z ZDA,” je razlagal svojo zgodbo.
Iranske oblasti so trdile, da je tri desetletja gradil mrežo za infiltracijo in strmoglavljenje Islamske republike Iran v sodelovanju z ZDA. Šest let je sicer trajalo, da je pridobil celotni sodni spis, da je ugotovil, česa natančno ga iranske oblasti obtožujejo. Danes se smeje tem absurdnim obtožbam, a se hkrati zaveda, v kakšni nevarnosti je bil, saj naj bi zanj predlagali celo smrtno kazen.
Kar osem mesecev je preživel v samici
Ker je vedel, da so obtožbe proti njemu neresnične, je bil nekoliko bolj pomirjen. Menil je, da so ga zaprli, da bi lahko služil kot pogajalsko izhodišče iranskega režima z ZDA. “Domneval sem, da sem zaprt kot talec in kot takšen imam neko vrednost, zato mi ne bodo upali škodovati. Na žalost se je kmalu izkazalo, da se motim,” je dejal Namazi.
Kmalu po aretaciji so ga “vrgli v samico velikosti omare”, skupno pa je v osmih letih zaprtja kar osem mesecev preživel v samici. Velikokrat so ga med zasliševanjem privezali na stol, mu zavezali oči in ga pretepali. Dejal je, da je doživel neizrekljivo ponižanje.
“O tem mi še danes ni lahko govoriti. Pretepanje in osama sta name zelo vplivala. O tem težko govorim tudi na terapiji,” je dodal.
Čez nekaj časa ga je v zaporu lahko obiskala mati. Njegov videz se je do takrat že tako spremenil, da ga skorajda ni prepoznala. Po njenem obisku so ga v zaporu velikokrat pretepli, to je trajalo več tednov. Ob ponovnem obisku so mu stražarji zabičali, da z njo ne sme spregovoriti o stanju za zapahi. A jih ni upošteval, povedal ji je, da ga v zaporu mučijo in naj te informacije deli z javnostjo.
Ker so ZDA v času njegovega pridržanja sklenile tri dogovore o izpustitvi ameriških zapornikov iz iranskih zaporov, sam pa tega ni bil deležen, se je počutil, kot da ga je lastna država povsem zapustila. A je verjel, da so besede o mučenju in pretepanju dosegle ameriške oblasti in da bo tudi on kmalu izpuščen.
Tvegan intervju, ki mu je prinesel svobodo
V letih za zapahi je tako skušal tudi gladovno stavkati, vendar mu to ni prineslo uspeha. Svojo zgodbo mu je uspelo celo spraviti v časopis New York Times. A tudi to ni obrodilo želenih sadov. Odvetnik mu je zato predlagal, da na skrivaj opravi intervju za CNN. Šlo je za veliko tveganje, ki mu bo skoraj zagotovo prineslo prestajanje kazni v samici. A kot je dejal, je bila to kazen, ki jo je bil pripravljen sprejeti.
Ker je bil Namazi takrat že na odprtem oddelku zapora, je lahko opravljal določeno število telefonskih klicev. Poklical je svojega odvetnika, ki je prek posebne prevezave vzpostavil stik z novinarko CNN.
“Že samo dejstvo, da sem se odločil tvegati in opraviti intervju iz zapora za CNN, pove veliko o tem, v kako težkem položaju sem se znašel. Vendar časi obupa zahtevajo tudi obupane ukrepe. Ob koncu intervjuja sem neposredno nagovoril ameriškega predsednika Bidna in mu sporočil, naj naredi vse, kar je potrebno, da se moja nočna mora konča in da se vrnem v ZDA,” je dejal.
Ameriške oblasti so njegovo prošnjo za izpustitev vzele zelo resno, po izpustitvi pa so številni republikanci, z Donaldom Trumpom na čelu, kritizirali odločitev Bidna, ki se je odločil za odmrznitev iranskega premoženja, da je bil Namazi, skupaj še s tremi ameriškimi zaporniki, izpuščen iz zapora.
“V iranski ječi sem preživel 2.898 dni. Z mano so delali takšne stvari, o katerih še danes ne morem sproščeno govoriti. Jezi me, da so se iranske oblasti okoristile z mojim izpustom, ampak zdi se mi, da ni bilo druge možnosti. Moral sem se javno izpostaviti in biti glasen, v nasprotnem primeru bi lahko pozabljen obtičal v zaporu še veliko dlje,” je razlagal Siamak Namazi.
Po njegovem mnenju bi Zahod moral narediti veliko več, da prepreči tovrstno zapiranje talcev kot oblike pogajalskega blaga med sovražnimi državami. “Naša dolžnost je, da ljudi spravimo iz tujih ječ, kjer so po krivem zaprti, čeprav to pomeni tudi sklepanje neprijetnih dogovorov,” je izpostavil.
Trenutno se še vedno navaja na življenje na prostosti, ob tem pa ima veliko željo, da bi spoznal človeka, ki ga je osvobodil. “Zelo rad bi nekega dne stisnil roko predsedniku Bidnu in se mu zahvalil za vse,” je še dodal.
Kanadčana po krivem več kot 1.000 dni v kitajskem zaporu
Podobno izkušnjo kot Namazi je doživel Kanadčan Michael Kovrig, eden od dveh Kanadčanov, ki sta zaradi domnevnega vohunjenja preživela več kot 1.000 dni v kitajskem zaporu.
Kovrig, nekdanji diplomat, je v Pekingu delal kot višji svetovalec mislišča International Crisis Gropu, ko so ga na sprehodu s partnerko decembra 2018 aretirale kitajske oblasti.
Čeprav Kitajska nikoli ni potrdila uradnega razloga za aretacijo, je kmalu postalo jasno, da je šlo za povračilni ukrep proti Kanadi. Kanadske oblasti so namreč v začetku decembra 2018 v Vancouvru aretirale Meng Vandžov, izvršno direktorico kitajskega tehnološkega velikana Huawei, zaradi obtožb o goljufiji.
Peking je vztrajno zanikal kakršnokoli povezavo med aretacijo kanadskih diplomatov in Meng Vandžov, a sta bila Kanadčana izpuščena kmalu zatem, ko je bila izpuščena tudi izvršna direktorica podjetja Huawei.
Kovrig je dejal, da so ga kitajske oblasti šest mesecev zadrževale v popolni izolaciji, kjer so ga zasliševali tudi po devet ur na dan. Bil je deležen tako fizičnega kot psihološkega nasilja.
“Poskušali so me ustrahovati in mučiti. Na tak način te prisilijo, da sprejmeš njihovo lažno različico resničnosti,” je povedal v svojem prvem nastopu po izpustitvi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje