Na Hrvaškem se še naprej širi oslovski kašelj. Tamkajšnji epidemiologi opozarjajo, da je za hitro širjenje bolezni kriva predvsem nizka precepljenost. Do četrtka so zabeležili že 1.230 primerov okužb, največ v starostni skupini med 10. in 14. letom.
Direktor izobraževalnega zavoda za javno zdravstvo Andrija Štampar Branko Kolarić je za N1 Zagreb ocenil, da je ključni faktor za hitro širjenje bolezni padec števila cepljenih med otroki. Pojasnil je, da se je število cepljenih proti oslovskemu kašlju v zadnjih 10 do 15 letih zmanjšalo za okoli desetino. Na Hrvaškem je po njegovih besedah trenutno cepljenih 88 odstotkov dojenčkov, da bi preprečili širjenje okužbe, pa bi jih moralo biti cepljenih 96 odstotkov.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je na Hrvaškem za otroke obvezno. Lani je bilo na ravni države proti tej bolezni s prvim odmerkom cepljenih okoli 92 odstotkov prebivalstva. Najslabša je precepljenost v dubrovniško-neretvanski županiji, kjer s prvim odmerkom cepijo manj kot 80 odstotkov otrok, z drugim odmerkom manj kot 70 odstotkov, s tretjim pa manj kot 35 odstotkov.
Na Hrvaškem v zadnjih 40 letih še niso zabeležili toliko primerov oslovskega kašlja, a epidemiologi ocenjujejo, da je resnično število še višje. Največ okuženih je v Splitu in Zagrebu, kjer so zaradi izjemno dolgih vrst pred točko za testiranje na Hrvaškem inštitutu za javno zdravstvo danes odprli še drive-in točko za testiranje za oslovski kašelj in covid-19.
Oslovski kašelj je bolezen dihal. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje