Menu Item
Vsak Evropejec mora imeti v primeru kriznih razmer na zalogi dovolj hrane za vsaj tri dni, je zapisano v strategiji za izboljšanje pripravljenosti na krize, ki jo je danes v Bruslju predstavila Evropska komisija. Po poročanju Politica, ki je še pred predstavitvijo dobil vpogled v osnutek dokumenta, ta predvideva različne scenarije, od vojne in kibernetskih napadov do uničujočih poplav.
Vsak državljan bi moral imeti v primeru kriznih razmer doma zaloge hrane za najmanj 72 ur, je v strategiji za večjo pripravljenost danes priporočila Evropska komisija. Bruseljski portal Politico je sicer še pred predstavitvijo strategije dobil njen osnutek.
“V primeru hudih motenj je ravno uvodno obdobje najkritičnejše,” je strategijo, ki ki opisuje možne krizne scenarije – od vojne in kibernetskih napadov do smrtonosnih bolezni in poplav, povezanih s podnebnimi spremembami, povzemal Politico.
Evropa prehaja iz ene krize v drugo in nobena od večjih kriz v zadnjih letih – pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini – ni bila izolirana ali kratkotrajna, opozarja dokument. “Evropa si ne more več privoščiti odzivanja post festum.”
“EU ima dve možnosti za odgovor. Lahko tiščimo glave v pesek in se pretvarjamo, da se to ne dogaja. Lahko pa tem grožnjam pogledamo naravnost v oči in se pripravimo na resničnost, ki smo ji priča,” je ob predstavitvi strategije poudarila evropska komisarka za krizno upravljanje Hadje Lahbib.. EU mora po njenem mnenju delovati bolj proaktivno, bolj usklajeno in bolj sistematično, pa tudi prej zaznavati grožnje in ukrepati hitreje, je dodala.
Danes predstavljena strategija za izboljšanje pripravljenosti na krize vključuje več kot 60 ukrepov, razdeljenih na sedem področij.
V osnutku, ki obsega 17 strani, Komisija poziva k oblikovanju “varne in odporne Evropske unije, ki bo sposobna predvideti ter obvladovati grožnje in tveganja – ne glede na njihov izvor ali naravo”. To vključuje smernice za države članice o “shranjevanju ključnih zalog, kriznem načrtovanju, razpoložljivosti zavetišč ter zagotavljanju dostopa do kritične infrastrukture,” piše v predlogu.
Le nekaj tednov po objavi prve skupne obrambne strategije EU Evropska komisija poudarja, da je krepitev pripravljenosti “nujna naloga”, ki mora zajemati vse sektorje.
Pripravljenost na konflikte in napade
Med glavnimi poudarki strategije je tudi pripravljenost na morebitne vojaške spopade. Čeprav dokument ne vsebuje novih obrambnih ukrepov, predlaga model kriznega upravljanja po vzoru severnoevropskih držav, kjer so v sistem zaščite vključeni vsi – od prebivalcev in podjetij do državnih organov.
Ob tem Komisija opozarja, da se grožnje pojavljajo tudi v virtualnem prostoru. Kibernetski napadi so namreč postali “stalnica sodobne realnosti”. Od začetka ruske agresije na Ukrajino je Moskva močno povečala dejavnosti v kibernetskem prostoru, zlasti proti kritični infrastrukturi, kot so energetska omrežja, dodaja Politico.
V besedilu so kot stalne grožnje navedene tudi Kitajska, Iran in Severna Koreja, ki redno napadajo zahodne vlade, podjetja in institucije.
“Brez pripravljenosti ni zelene Evrope”
Podpredsednica Evropske komisije Roxana Minzatu je za Politico še poudarila, da pripravljenost “ni omejena le na vojaške konflikte”. “Pomembno je tudi, kako se odzivamo na poplave – videli smo posledice lanske katastrofalne povodnji v Španiji, ki je zahtevala stotine življenj,” je opozorila.
Kot je še dejala, številni državljani ne vedo, kako ravnati v primeru naravne nesreče. “Vsaka kriza zahteva osnovna znanja in veščine – da ljudje vedo, kaj najprej storiti,” pravi.
Evropska komisija med drugim predlaga skupno strategijo za skladiščenje ključnih zalog, od opreme za ukrepanje ob nesrečah in medicinskih pripomočkov do energetskih naprav ter po potrebi hrane in vode. Zasnovana bo kot kombinacija centralnih rezerv EU in prispevkov držav članic. Komisija bo pripravila tudi posebno strategijo za zagotavljanje zdravstvenih ukrepov v primeru kriz javnega zdravja, poroča Politico.
Medtem ko nekatere države članice želijo več sredstev usmeriti v obrambo, pa druge poudarjajo pomen podnebne odpornosti. Po mnenju Minzatu so ti cilji medsebojno povezani. “Brez pripravljenosti ni zelene Evrope. In brez zelenih ciljev ni resnične pripravljenosti,” je dejala za Politico. Krepitev odpornosti bo terjala tudi bolj prožne finančne mehanizme. Komisija zato predlaga pregled obstoječih instrumentov za financiranje v času kriz in prilagoditev teh glede na različne vrste tveganj.
Pripravljenost bo vključena tudi v zunanje politike EU, zlasti v naložbe v partnerske države, kjer želi Evropska komisija okrepiti podporo projektom za prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost. Za utrditev teh ukrepov med drugim razmišlja o uvedbi posebnega zakonodajnega svežnja z enotnimi standardi in dolgoročnimi cilji. “Komisija bo preučila potrebo po uvedbi zakona o pripravljenosti EU, ki bi okrepil odpornost ključnih družbenih funkcij z določitvijo skupnih standardov in merljivih ciljev,” piše v osnutku.
Pripravljenost in varnost bosta v prihodnje postali sestavni del evropske zakonodaje, politik in programov, poroča Politico. Bruselj pa načrtuje tudi krepitev evropskih mehanizmov, namenjenih usklajevanju in sodelovanju na področju civilne zaščite. Do leta 2027 namerava vzpostaviti vozlišče EU za krizno usklajevanje, ki bo delovalo v okviru obstoječega Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC). Osredotočilo se bo na predvidevanje in upravljanje posledic kriz za različne sektorje. Komisija namerava obenem izboljšati učinkovitost delovanja mehanizma EU za civilno zaščito, s članicami pa bo preučila tudi, ali je treba razširiti strateško rezervo EU rescEU.
Danes predstavljeni dokument ne vključuje finančnih potreb, saj bodo pogovori o financiranju potekali v okviru pogajanj o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU. Predlog bo komisija predstavila julija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje