Menu ItemNa podnebni konferenci revne države od bogatih zahtevajo 1,3 bilijona dolarjev letno, Zahod pa to zavrača. V Bakuju smo se pogovarjali s tistimi, ki v državah svetovnega juga najbolj trpijo zaradi vremenskih katastrof, za katere je kriv bogati del sveta.
Pogajalci na podnebni konferenci v Azerbajdžanu še niso zbližali stališč glede dogovora o financiranju. Predstavniki držav svetovnega juga opozarjajo, da ne gre za načelna vprašanja, ampak za preživetje.
Podnebna kriza namreč še poslabšuje že tako slabo stanje v delih sveta, ki za segrevanje planeta niso odgovorni, saj so njihovi izpusti minimalni. “Imamo uničujoče poplave, zaradi katerih se morajo ljudje seliti. Imamo tudi vse daljše suše, zaradi katerih ljudje trpijo zaradi lakote,” je za N1 v Bakuju povedala Evelyn Acham iz Ugande. “Povečujejo se neenakosti, nasilje nad ženskami, slabša se dostop do izobrazbe,” je dejala in poudarila, da podnebna kriza vpliva prav na vse vidike življenja. “Deklice morajo prehoditi dolge razdalje, da bi prišle do vode in pomagale družini. Nekatere morajo pustiti šolo, da bi skrbele za brate in sestre ter hišna opravila,” je opisala slabe razmere in poudarila, da uničujoče vreme povečuje konflikte, saj se morajo ljudje boriti za tisto malo virov hrane in vode, kolikor jih je na voljo.
Med protestniki, ki so na prizorišču COP v Bakuju opozarjali na prelomljene obljube bogatih držav, je bil tudi Amalen Sathananthar iz Malezije, ki je posledice podnebnih sprememb v svoji državi opisal kot nore. “Ko sem bil otrok, smo imeli redne sezone monsunov. Dandanes ne veš več, kdaj je sušna in kdaj deževna doba. Sredi leta doživljamo neurja, enega za drugim. Takoj za hudimi neurji pride suša,” je povedal. Kot pravi, hiša njegove družine stoji v bližini morja, a je zaradi erozije obale kmalu ne bo več. “Privilegij je, da sem kot oseba z globalnega juga tu, na podnebni konferenci, a celo jaz bom ostal brez doma, kjer bi vzgajal otroke in vnuke. To se ne bo spremenilo, razen če takoj dobimo denar, da se lahko prilagodimo,” je poudaril in dodal, da bogatemu Zahodu ne zaupajo več, saj ni izpolnil obljub, danih na prejšnjih konferencah.
Več si oglejte v videu na vrhu članka.
Brez potrebnega preboja na pogajanjih
Ključna tema letošnjih pogajanj je, koliko bodo bogate države prek podnebnih skladov namenile revnim in katere države bodo vanje prispevale. Trenutno namreč še vedno velja sistem delitve med razvite države, države v razvoju in nerazvite države po razvrstitvi Združenih narodov iz 1990-ih. Zahod si prizadeva, da bi se donatorkam pridružile vsaj še Kitajska ter bogate zalivske države, ki so doživele gospodarski razcvet, a uradno še vedno ne sodijo med razvite.
Manj razvite države so predlagale, da bi jim bogate namenile 1,3 bilijona (1.300 milijard) ameriških dolarjev letno, na kar Zahod ni pristal. Trenutno velja zaveza iz prejšnjih podnebnih konferenc o precej manjšem znesku, 100 milijardah dolarjev letno.
Dogovora ni niti o tem, kolikšen delež bi prispevale države in koliko zasebni kapital. Zahodne države, od katerih se nekatere soočajo z lastnimi gospodarskimi težavami, so zadržane do pošiljanja proračunskega denarja v tujino. V revnih državah pa poudarjajo, da zasebna sredstva ne morejo nadomestiti javnih.
“Zasebni sektor seveda rad investira v sončne ali vetrne elektrarne, ker se naložba povrne, ko začne prodajati elektriko,” je ob robu konference povedal podnebni svetovalec Medameriške razvojne banke Avinash Persaud z Barbadosa. “So pa vlagatelji veliko manj zainteresirani za gradnjo infrastrukture, ki prispeva k odpornosti, kot so varovalni nasipi na morskih obalah,” je pojasnil. Toda prav to revni jug najbolj potrebuje – ne denarja za zmanjševanje izpustov, ampak denar za nujne ukrepe, ki varujejo življenja.
Da se to izplača, pravijo študije, ki ocenjujejo, da vsak vložen evro v podnebno odpornost prihrani za štiri evre škode. “Na žalost v financah ni čarovnije. Zato je za to potrebnega veliko javnega denarja,” je še poudaril Persaud.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!