Menu Item
Po čustvenih objemih na letališču po zgodovinski izmenjavi zapornikom med Zahodom in Rusijo, osvobojene zdaj čaka naporna pot ponovnega privajanja na življenje v ZDA, ki je lahko vse prej kot enostavna. Po prihodu v ZDA so jih odpeljali v Teksas, kjer jim je strokovnjak za delo z zajetimi in talci Roger Carstens dejal: "Zdaj se začenja naslednja faza vašega potovanja."
Ponovna združitev treh Američanov, ki so bili zaprti v Rusiji, z družinami je bila čustvena. V četrtek pozno zvečer so nekateri po več mesecih, drugi po več letih prvič objeli svoje družine. Novinarja Evana Gershkovicha, nekdanjega ameriškega marinca Paula Whelana in novinarko Alsu Kurmaševo sta poleg družinskih članov pozdravila tudi predsednik ZDA Joe Biden in podpredsednica Kamala Harris.
32-letnega Gershkovicha so aretirali marca 2023, ko je poročal iz Rusije. Prejšnji mesec so ga zaradi domnevnega vohunjenja obsodili na 16 let zapora. 54-letni Whelan je v ruskem zaporu preživel skoraj šest let. Aretirali so ga decembra 2018 v Moskvi, ko se je udeležil poroke prijatelja. Dve leti kasneje so ga zaradi vohunjenja obsodili 16 let zapora. Ameriško zunanje ministrstvo je pridržanje Whelana in Gershkovicha ocenilo kot neupravičeno.
47-letno Kurmaševo pa so prejšnji mesec obsodili na šest let in pol zaporne kazni. Novinarko Radia Svobodna Evropa so pridržali oktobra 2023 med obiskom matere v Rusiji, saj naj se ne bi registrirala kot tuja agentka.
Po prihodu v ZDA so jih odpeljali v Teksas. Tam jim je odposlanec, pristojen za talce, Roger Carstens povedal: “Zdaj se začenja naslednja faza vašega potovanja.”
Ko se poleže medijska pozornost, se začne težko obdobje
Ko ugasnejo medijski žarometi, se namreč za osvobojene talce in v tujini zaprte začne faza privajanja na novo normalnost. Ta je lahko polna izzivov. Ena izmed zgodb o uspehu je Matthew Heath, nekdanji ameriški marinec, ki je bil med letoma 2020 in 2022 pridržan v Venezueli. A sam pravi, da se “nekateri povratniki še danes borijo z duševnimi boleznimi, izgubo službe”. Po dveh letih se sicer počuti odlično, a dodaja, da je pridržanje popolnoma zamajalo njegovo življenje in da je bilo neverjetno težko.
Protokol narekuje, da morajo pridržani Američani ob vrnitvi v domovino v zdravstveni center, kjer opravijo zdravniške preglede. Če je to potrebno, jih tam tudi oskrbijo.
Nato se lahko odločijo za sodelovanje v vladnem programu, ki jim omogoča redne preglede telesnega in duševnega zdravja, je povedala izvršna direktorica organizacije Hostage US Liz Cathcart. Skupina je dolgoročno podporo zagotovila 167 ljudem.
Za izpuščene pa se zares težko obdobje začne po koncu programa, ko se vrnejo v domače mesto. “Pogledati se morajo v ogledalo in razmisliti o tem, kako bo njihovo življenje potekalo naprej,” je dejala Cathcart.
Prilagajanje družinski dinamiki in posledice na duševnem zdravju
Jorge Toledo, ki je bil med šestimi uslužbenci naftne in plinske družbe Citgo Corporation, ki so bili leta 2017 ujeti v Venezueli, je povedal, da je bilo najtežje vzpostaviti odnose s sorodniki. “V ujetništvu sem preživel skoraj pet let, to je dolga doba,” je Toledo povedal decembra 2022. Ponovno je moral vzpostaviti odnose s soprogo, otroki in vnuki, ki so bili, ko je bil pridržan, “še dojenčki”.
Ob vrnitvi je lahko družinska dinamika zelo drugačna. “Če ste bili pridržani dlje časa, so družinski člani prevzeli različne vloge v prizadevanju za vašo izpustitev. Ko začnete spoznavati, kaj je vaša družina naredila za vas, ko vas ni bilo, je to lahko zelo obremenjujoče,” je rekla Cathcart.
Vsi, ki so bili talci ali pa pridržani v tujini, nimajo nujno tudi simptomov posttravmatske stresne motnje, kljub temu pa izkušnja vpliva na njihovo duševno zdravje. “Obstajajo nekateri simptomi, na katere moramo biti pozorni,” pravi Arianna Galligher, ki je na univerzi v Ohiu pristojna za stres in travme. Pogosti simptomi so težave s spanjem, prebliski spomina na dogodke, nočnem more, ljudje pa se tudi lažje prestrašijo. Morda bodo imeli tudi težave z osredotočenostjo ali pa bodo bolj razdražljivi.
“Skoraj tako, kot da bi vstal od mrtvih”
Veliko pa je lahko tudi finančno breme dolgega bivanja v tujini, je ugotovil Heath. Njegova družina je namreč morala med njegovo odsotnostjo prodati njegovo hišo, zaprli pa so tudi njegove račune. “Bilo je skoraj, kot da bi vstal od mrtvih,” je rekel. Poteklo mu je tudi vozniško dovoljenje, po vrnitvi se je soočil z množico majhnih pravnih težav. Tako so se mu recimo nabrali neplačani računi, saj ni poravnal sinove preživnine. Zadolžil se je za približno 40.000 dolarjev (36.600 evrov). “Nakopičil sem si ogromen dolg, ki mi še danes povzroča pravne težave,” je dodal.
Cathcart je izpostavila specifičen položaj novinarjev, ki so poročali iz držav, v katerih so jih pridržali. “Njihovo delo bo v prihodnje videti zelo drugače. To ne predstavlja le velikega čustvenega bremena, ampak tudi praktično breme.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje