Ozemeljski spor med Hrvaško in Srbijo, ki je omogočil nastanek novih "državic"

Razlog, da sta si ustanovitelja sploh zamislila Verdis in Liberland, je v nerazrešenem mejnem sporu med Hrvaško in Srbijo. V Beogradu menijo, da meja teče po sredini struge Donave, v Zagrebu pa trdijo, da meja med državama poteka po mejah katastrskih občin vzdolž reke.

Zaradi teh razlik ni jasno, komu pripada približno 100 kvadratnih kilometrov ozemlja na levem in približno 10 kvadratnih kilometrov ozemlja na desnem bregu Donave. Različna interpretacija meje je ob reki ustvarila več žepov oziroma delov ozemlja, ki si ga prisvajata obe državi. Zaradi nerešenega spora tako nobena stran ne more upravljati in nadzorovati teh ozemelj, ki so večinoma preraščena z gozdom,

Najprej je leta 2015 nastal Liberland, ki ga je za svobodno republiko razglasil češki libertarni politik Vit Jedlička. Leži na 7 kvadratnih kilometrov velikem območju, imenovanem Gornja Siga. Najbližji naselji sta Zmajevac na hrvaški in Bački Monoštor na srbski strani.

Kot pravijo na svoji spletni strani, ima Liberland svojo začasno vlado, ki jo vodi predsednik Jedlička. Poleg njega ima državica še podpredsednika in nekaj ministrov. Imajo svojo valuto liberlandski dolar, ki glede na podatke na spletni strani deluje podobno kot kriptovalute. Trdijo, da imajo okoli 1.000 državljanov, 4.000 e-državljanov in 700.000 ljudi, ki so zaprosili za državljanstvo.

Čeprav ga ne priznava nobena država, predstavniki Liberlanda trdijo, da zadoščajo vsem kriterijem države. Med njimi je tudi stalna naselitev na območju. Po trditvah na njihovi spletni strani je tam od leta 2023 stalno prisotna skupina naseljencev.

Fotografije z Googlovih Zemljevidov ter zapisi na spletni strani razkrivajo, da živijo v šotorih, nekateri pa v vaseh na hrvaški strani. Taborišča občasno odstrani hrvaška gozdna služba, ki skladno z dogovorom skrbi za tamkajšnji gozd, a naseljenci se redno vračajo. CNN sicer poroča, da so hrvaške oblasti v zadnjem obdobju onemogočile dostop do Gornje Sige.

Zgledu Jidličke je sledil tudi Britanec Daniel Jackson in na desnem bregu Donave nekoliko južneje leta 2019 ustanovil republiko Verdis. Ta obsega le pol kvadratnega kilometra zaraščenega gozda in peščene rečne plaže. Tudi on je postal predsednik te države, imenoval ministre in začel pridobivati državljane. Danes ima Verdis po podatkih na spletni strani več kot 400 državljanov in več kot tisoč e-državljanov.

Oktobra 2023 so Jackson in nekateri drugi "državljani" Verdisa prišli na območje in skušali postaviti prvo stalno naselje. A je posredovala hrvaška policija, ki jih je naložila na čoln, jih odpeljala in izgnala iz države. Jackson zdaj pravi, da območju vladajo v izgnanstvu. "Prej ali slej bomo nazaj in Hrvaška bo morala spoštovati ozemeljsko celovitost Verdisa," je dejal za CNN.

Hrvaško zunanje ministrstvo je za CNN dejalo, da tako Verdis, kot Liberland razume kot provokacijo brez kakršne koli podlage v mednarodnem pravu. Policija je po njihovih besedah s posredovanjem proti Jacksonu in drugim samo izpolnjevala svojo dolžnost varovanja zunanje meje države in schengenskega območja. Ob tem so še poudarili, da tam ne gre za nikogaršnjo zemljo, ampak za ozemlje, ki čaka na dokončno odločitev o lastništvu.