Menu Item
Francoski poslanci so v sredo izglasovali nezaupnico premierju Michelu Barnieru, dan zatem pa je Barnier predsedniku Emmanuelu Macronu podal svoj odstop. Gre za prvo francosko vlado po več kot 60 letih, ki jo je odnesla nezaupnica. Kako je Francija pristala v položaju velike politične nestabilnosti in paralize?
Francoski predsednik vlade Michel Barnier je po izglasovani nezaupnici v francoski narodni skupščini predsedniku republike Emmanuelu Macronu v četrtek podal svoj odstop – le tri mesece po nastopu mandata.
Macron s tem ponovno začenja iskanje novega mandatarja, njegov položaj pa postaja vse bolj nezavidljiv. Njegova odločitev o razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih parlamentarnih volitev po hudem porazu na volitvah v Evropski parlament je namreč rezultirala v še večjo politično nestabilnost.
Barnier, sicer iz vrst desnosredinske stranke Republikanci, je prvi premier po več kot 60 letih, ki ga je odnesla nezaupnica, njegova vlada pa je – čeprav je Barnier znan obraz francoske politike – s tem postala vlada z najkrajšim stažem v moderni francoski zgodovini. Macron danes začenja iskanje novega mandatarja.
Zakaj je vlada sploh padla?
Premier Barnier je v ponedeljek uporabil poseben člen ustave, s katerim je zakon o proračunu sprejel brez glasovanja v parlamentu. Temu zakonu sta nasprotovali levica in desnica. Njegovi odločitvi je sledila nezaupnica, ki jo je vložilo zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta (NFP).
Člen ustave premierju omogoča, da zakon sprejme brez glasovanja v parlamentu, ob tem pa poslancem podeljuje možnost, da odločitve izpodbijajo z vložitvijo nezaupnico. Nezaupnico je v sredo zvečer podprlo 331 od 577 poslancev spodnjega doma francoskega parlamenta.
Barniereva vlada je s tem postala prva francoska vlada, ki jo je po letu 1962 odnesla nezaupnica.
Kako je Francija pristala v tej situaciji?
Stanje politične nestabilnosti je v Franciji že dlje časa trajajoče, zdajšnje težave predsednika Macrona pa so se začele po junijskih evropskih volitvah. Na teh je zanesljivo slavil skrajno desni Nacionalni zbor, Macronova stranka je dobila več kot polovico manj glasov. “Slišal sem vaše sporočilo, ki ga ne bom pustil brez odgovora,” je dejal Macron na večer evropskih volitev, razpustil parlament in sklical predčasne parlamentarne volitve.
Čeprav je pričakoval strnitev vrst, so se težave s tem šele začele. V prvem krogu parlamentarnih volitev je namreč ponovno močno zmagal Nacionalni zbor. Macronovo zavezništvo Skupaj pa je prehitelo tudi levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP).
Francoski volilni sistem deluje tako, da 577 sedežev v parlamentu zasedejo predstavniki prav tolikšnega števila volilnih enot. Boji se med strankami tako bijejo znotraj volilnih enot, kjer po prvem krogu odpadejo vsi kandidati, ki v enoti ne prejmejo vsaj 12,5 odstotka glasov. V drugem krogu nato zmaga tisti kandidat, ki prejme največ glasov. Zmaga in uvrstitev v parlament je sicer možna tudi v prvem krogu, in sicer če kandidat dobi več kot polovico glasov, udeležba v njegovi volilni enoti pa je vsaj 25-odstotna.
V drugem krogu je zaradi strahu pred veliko zmago RN prišlo do strnitve vrst med NFP in Skupaj. Z manevrom jim je uspelo preprečiti veliko zmago RN. Še več – zmagala je NFP. A nobeden od polov ni prejel absolutne večine. V NFP so kot zmagovalci od Macrona zahtevali, da je novi premier predstavnik njihovega zavezništva, česar Macron ni sprejel in namesto tega imenoval desnosredinskega kandidata. Barnier je skušal z odpiranjem vprašanj, ki so tradicionalno v domeni desnice, kot so kriminal, varnost in priseljevanje, čim dlje uživati podporo RN, ki pa je na koncu prav tako prispeval glasove za potrditev nezaupnice.
Kaj to pomeni za Macrona?
Padec vlade, ki je bila na oblasti vsega skupaj tri mesece, na Macrona nima neposrednega vpliva. Njegov mandat se namreč izteče leta 2027 in ni vezan na vlado. Kljub temu pa nove težave kažejo na politično paralizo, o kateri so politični analitiki govorili po parlamentarnih volitvah.
Macron bo moral naslednje dni oziroma tedne ponovno namenjati iskanju novega mandatarskega kandidata, ki bi na položaju lahko ostal čim dlje.
Kaj to pomeni za Francijo?
Pred Francijo je nedvomno obdobje politične negotovosti. Manj kot mesec dni pred koncem leta v Franciji namreč še niso sprejeli proračuna za prihodnje leto, kar vznemirja vlagatelje. Kljub temu ni strahu, da bi se brez sprejetega proračuna sistem javnih financ ustavil. Vlada – morda tudi zgolj prehodna – lahko namreč sprejme zakon o izrednih razmerah, s katerim pretekli proračun podaljša.
Vse skupaj se dogaja neposredno pred enim največjih mednarodnih dogodkov tega leta. V soboto bodo po letih prenove namreč odprli pariško katedralo Notre-Dame, odprtja pa se bodo udeležili tudi nekateri visoki gostje, med njimi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump.
Kako to vpliva na Evropsko unijo?
Padec francoske vlade je nedvomno slab obet za Evropsko unijo. Gre namreč za drugo največje evropsko gospodarstvo. Politično oslabljena je tudi Nemčija, ki se prihodnje leto prav tako odpravlja na predčasne volitve. EU si sicer prizadeva, da bi pred vrnitvijo Trumpa v Belo hišo v začetku prihodnjega leta nastopila enotno.
Kaj sledi?
Macron mora zdaj izbrati novega mandatarja. Tudi tokrat bo moral to storiti z znanimi razmerji v francoskem parlamentu, saj do prihodnjega julija ni mogoče izpeljati novih predčasnih volitev.
Macron se lahko odloči za tehnično vlado, ki bi prebrodila obdobje šestih mesecev. Macronov odstop z mesta predsednika, kar je tudi ena od možnosti, pa se zdi malo verjeten.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje